Gre za daleč največjo rast bruto domačega proizvoda, odkar Eurostat od leta 1995 vodi statistiko, so izpostavili v omenjenem statističnem uradu. Ob tem so spomnili, da se je BDP v območju z evrom v drugem četrtletju skrčil za 11,8 odstotka, v EU-ju pa za 11,4 odstotka. V drugem četrtletju je večina evropskih držav sprejela stroge ukrepe za spopadanje s prvim valom epidemije covida-19.

Na letni ravni se je v tretjem četrtletju BDP v območju z evrom skrčil za 4,3 odstotka, v celotni Uniji pa za 3,9 odstotka. Gre za delno okrevanje, potem ko sta bila padca na letni ravni v drugem četrtletju 14,8- oz. 13,9-odstoten.

V tretjem četrtletju so po podatkih Eurostata največjo rast v primerjavi s prejšnjim trimesečjem imeli v Franciji (+18,2 odstotka), Španiji (+16,1 odstotka) in Italiji (+16,1 odstotka). Najšibkejše rasti so zaznale Litva (+3,7 odstotka), Češka (+6,2 odstotka) in Latvija (+6,6 odstotka).

V Eurostatu so izpostavili, da so vse države, ki so že objavile statistiko, na četrtletni ravni ugotovile rast BDP-ja, na letni ravni pa so številke še vedno negativne.

Vasle: Napovedi za naprej so slabe

Čeprav nekateri indikatorji za tretje četrtletje potrjujejo okrevanje v evrskem območju, ki ga je ECB predvidel v junijskih napovedih, ko je napovedal 6,9-odstotni padec BDP evrskega območja v tem letu in 4,9-odstotno rast v prihodnjem letu, pa zaostrena epidemiološka slika po Evropi v zadnjih tednih in sprejeti oz. napovedani omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja epidemije slabšajo napovedi za konec leta, je po seji osrednjega organa Evropske centralne banke (ECB) v izjavi za javnost po četrtkovi seji sveta ECB-ja navedel guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Vasle.

Na poslabšanje makroekonomske slike v zadnjem četrtletju po njegovih trditvah kažejo tudi nekateri visokofrekvenčni podatki, ki so se v zadnjih mesecih izkazali kot učinkovito orodje za ocenjevanje gospodarskega stanja. Podobno kot za celotno evrsko območje velja tudi za Slovenijo, kjer bodo, tako kot spomladi, najbolj prizadete storitvene dejavnosti.

ECB bo sicer novo napoved gibanja BDP-ja in inflacije objavil decembra, a že zdaj je jasno, da se tveganja za uresničitev junijske napovedi iz dneva v dan povečujejo. Svet ECB-ja po Vasletovih besedah ob tem pričakuje, da se bo tokratno poslabševanje razmer najbolj odrazilo v prihodnjem letu.

Napihnjena bilanca evrosistema

Poslabševanje razmer in pričakovanj se, sicer v manjši meri, po Vasletovih navedbah že odraža tudi na finančnih trgih, predvsem na segmentu najbolj tveganih instrumentov, kot so delnice ali obveznice zasebnega sektorja nižje bonitete. Donosnosti manj tveganih obveznic, kot so državne obveznice evrskega območja, so medtem v zadnjih tednih upadale v vseh državah evrskega območja in marsikje dosegale rekordno nizke ravni.

Milejši odziv finančnih trgov na poslabšano gospodarsko okolje je po prepričanju sveta ECB-ja posledica močno spodbujevalne denarne politike, je zapisal Vasle in spomnil, da so centralne banke evrosistema v preteklih mesecih močno povečale nakupe vrednostnih papirjev, uvedle dodatne izjemno ugodne operacije dolgoročnejšega refinanciranja bank in razširile merila za zavarovanje v teh operacijah.

Na obsežnost ukrepov kaže podatek, da se je bilanca evrosistema letos povečala za skoraj 45 odstotkov oziroma za 17 odstotkov lanskega BDP-ja območja evra, je ponazoril guverner Banke Slovenije.

Tveganje glede okrevanja veliko

Svet ECB-ja je zato v četrtek ocenil, da sedanja spodbujevalna denarna politika prispeva k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje in za vse dele evrskega območja in zagotavlja ključno podporo gospodarski aktivnosti in srednjeročni cenovni stabilnosti.

V trenutnih razmerah, ko so tveganja glede nadaljnjega okrevanja velika in se še povečujejo, bodo člani osrednjega organa evrske denarne politike ovrednotili nove podatke, tudi potek pandemije, obete za cepivo in gibanje tečaja evra. Decembrska napoved pa bo omogočila pregled napovedi glede dinamike gospodarske rasti.

"Na podlagi vsega naštetega bomo na decembrski monetarni seji prilagodili naše ukrepe, kot bodo to narekovale takratne razmere," je Vasle še povzel osrednji sklep četrtkove seje sveta ECB-ja.