Slovenskim ribičem bo odvzeta možnost, da lovijo v odprtem morju, je opozoril profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha. "Hrvaška izključna ekonomska cona ‒ pa tudi italijanska ‒ bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju, ker ga ne bo več," je opozoril profesor Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.

Poleg tega bi hrvaška izključna ekonomska cona lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem, je opozoril. "Zato bi morala naša država protestirati po diplomatski poti ali kako drugače doseči obnovitev pogajanj glede implementacije arbitražne odločbe, zdaj tudi zaradi Hrvaške izključne ekonomske cone," je menil.

Manj težav ima po njegovem mnenju Slovenija z italijansko namero razglasitve izključne ekonomske cone, "ker najverjetneje ne posega v osimsko mejo niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško". Premier Janez Janša je v tvitu v soboto zapisal, da ga je italijanski kolega Giuseppe Conte že poklical ter ga "zaradi dobrososedskih odnosov" obvestil o namenu in razlogih za razglasitev cone.

Italija in Hrvaška imata pravico do cone

Mednarodno pravo sicer načeloma ne preprečuje Italiji in Hrvaški, da razglasita svoji izključni ekonomski coni, pojasnjuje profesor in dodaja, da Evropska unija tiho podpira širitev ekonomskih con svojih članic, ker s tem širi svoj teritorij.

V skladu s konvencijo Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 (UNCLOS) imajo države možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Gre za pravice, da obalna država v tej coni razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju, torej zlasti lovi ribe in črpa nafto, lahko pa opravlja še druge dejavnosti, denimo izkorišča morsko energijo, postavlja umetne otoke, polaga cevi in kable, znanstveno raziskuje morje in varuje okolja," pojasnjuje profesor Pavliha.

Kjer takšna razširitev suverenih pravic obalne države trči ob iste pravice drugih držav, zlasti tistih, ki so druga ob drugi ali druga nasproti druge, pa konvencija narekuje dogovor držav, še opozarja. "Čeravno ladje tujih držav v izključni ekonomski coni načeloma uživajo svobodo plovbe, je ta omejena s pravico obalne države, da za to območje sprejema predpise in jih izvaja," je opozoril Pavliha.

Ustavljanje ladij na poti v Koper?

"Vsaj teoretično torej obstaja možnost, da bo država, ki ima izključno ekonomsko cono, v teh vodah zaustavila določeno ladjo, ki je npr. namenjena v Luko Koper, jo privedla v pristanišče, morda tudi pod pretvezo, da je kršila predpise. Prizadeta država bi sicer nato imela možnost tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu," je pojasnil profesor.

Spomnil je, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 omenila, da ima Hrvaška možnost razglasitve izključne ekonomske cone. Slovenija te možnosti nima, medtem ko ima v območju stika z odprtim morjem zgolj komunikacijske svoboščine, ki jih ima sicer že tako ali tako po režimu, ki velja za izključne ekonomske cone ‒ od svobode plovbe, preleta do polaganja podmorskih kablov in cevovodov.

Hrvaška za izvajanje svojih pravic v coni ne bo smela posegati v te svoboščine, vključno v območju stika in tam tudi ne izvajati jurisdikcije nad tujimi ladjami ‒ ne slovenskimi ne ladjami tretjih držav. V primeru suma, da kršijo te svoboščine, pa bo Hrvaška v svoji izključni ekonomski coni lahko izvajala nadzor, razen v območju stika, kjer pa po razsodbi Hrvaška ne sme izvrševati nobenih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja svojega prava proti ladjam, ki plujejo v Slovenijo ali iz nje, pojasnjuje Pavliha.

Slovenija bo potrebovala s Hrvaško in Italijo poseben dogovor

Slovenija bo v skladu z določili konvencije UNCLOS v hrvaški ali italijanski izključni ekonomski coni lahko kot "geografsko prikrajšana država" upravičena do izkoriščanja živih bogastev, vendar bi bili za to potrebni posebni dogovori, je opozoril Pavliha.

Pavliha je še opozoril, da se je v zadnjih letih praksa razglašanja izključnih ekonomskih con v Sredozemskem morju povečala. "Naj omenim Ciper, Sirijo, Libijo, Tunizijo, Malto, do neke mere tudi Francijo in Libanon. Še bolj so se razpasla posebna morska območja, ki so izvedena iz izključne ekonomske cone, a omogočajo nekoliko manj pravic, na primer ribolovna cona, ki jo je razglasila Španija, pa ekološka in ribolovna cona Hrvaške," je dejal profesor.

Spomnil je, da je tudi Slovenija sprejela zakon o ekološki coni in epikontinentalnem pasu. "Vendar ga je na podlagi arbitražne odločbe korektno razveljavila," je dodal.

Kmalu tristransko srečanje

O nameri Italije se je pretekli četrtek zunanji minister Anže Logar v Rimu že pogovarjal z italijanskim kolegom Luigijem Di Maiem. Ministra se sicer nista pogovarjala v živo, ker je bil Di Maio v samoosamitvi. Dogovorila sta se, da se bodo glede izključne gospodarske cone, ki jo nameravata v Jadranu razglasiti Italija in Hrvaška, v najkrajšem mogočem času s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom osebno sešli na tristranskem srečanju.

Kaj prinaša izključna ekonomska cona?

Razglasitev izključne gospodarske cone omogoča mednarodna konvencija o pravu morja. Obalni državi daje možnost razglasitve take cone do 200 navtičnih milj od obale, v njej pa ima ekskluzivne pravice glede izkoriščanja morskih virov in tudi energije morja ter vetra.

Po hrvaški napovedi o razglasitvi cone je bilo v Sloveniji slišati opozorila, da bi to lahko vplivalo na izvajanje odločitve arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji ter na dostop Slovenije do odprtega morja.

Hrvaška je sicer leta 2003 razglasila ekološko-ribolovno cono, ki pa je zaradi pritiskov Italije in Slovenije ni mogla v celoti uresničiti in od leta 2008 ne velja za članice EU-ja.