Delavci v kulturno-kreativnem sektorju ocenjujejo, da bo promet v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel za skoraj 40 odstotkov. Povprečna vrednost izgubljenih poslov do konca septembra znaša 16.582 evrov, do konca leta 2020 je dodatni izpad prihodka ocenjen še na 9540 evrov.

V najbolj prizadetih panogah, to so kulturni in kreativni turizem, film in AV, glasba, uprizoritvene umetnosti, fotografija ter moda in oblikovanje tekstilij, se je vsaj trem četrtinam delavcev letošnji mesečni prihodek znižal oz. zelo znižal.

Več kot polovica ljudi zasluži manj kot tisoč evrov, petina pa trenutno nič
Mesečno 57,7 odstotka delavcev zasluži do 1000 evrov neto. Le 17,3 odstotka jih zasluži nad 1500 evrov. Letos se je dohodek dvema tretjinama delavcev znižal oz. zelo znižal, znižal oz. zelo znižal se je tudi dohodek v 70 odstotkih njihovih gospodinjstev.

Skoraj vsak peti delavec dela trenutno nima, 40 odstotkov delavcev ga ima nekaj, a ne dovolj, in prav tolikšen delež do konca leta dela nima zagotovljenega. Tri četrtine vseh delavcev je od začetka epidemije že dobilo odpoved posla.

Prepad med prekarci in zaposlenimi se samo še povečuje
Najbolj prekarizirani delavci so tudi najslabše plačani in tem delavcem se je v epidemiji zaslužek tudi najbolj znižal. Zaznano je hitro povečevanje razlik med delavci v javnih zaposlitvah in prekarnimi zasebniki.

Štirje od desetih delavcev do državne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, niso bili upravičeni, oz. pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala.

Vladne ukrepe za pomoč sektorju 56,8 odstotka anketiranih na petstopenjski lestvici ocenjuje kot nezadostne, nadaljnjih 28,6 odstotka kot zadostne.

Z novim koledarskim letom ne bo čudežne spremembe
Delavci so izrazili prepričanje, da bo ta kriza imela več in dolgotrajnejše učinke kot finančna kriza izpred desetletja, in ne verjamejo, da bo v letu 2021 epidemija že za nami. Poročajo tudi o doživljanju številnih psiho-socialnih in ekonomskih stisk.

Kulturniki živijo samo od državnega denarja? Pravzaprav ne.
Jesenska raziskava je tudi ponovno potrdila nizko odvisnost sektorja od javnega financiranja. Odvisnost od razpisnih sredstev kulturno-kreativnega sektorja je tudi z upoštevanjem posrednega financiranja prodaje iz razpisov nizka, 29,6 odstotka.

Skoraj vsak tretji delavec mora za preživetje opravljati dodatne dejavnosti, ki niso povezane z njegovim poklicnim poslanstvom.

Delavci so tudi poudarili nujnost snovanja in uvajanja dodatnih rešitev za čimprejšnje reševanje sektorja. Predlagajo številne konkretne rešitve spodbud za sektor, najpogostejše so: uvedba bonov za kulturo, vpeljava univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane brez dodatnih pogojev in začasne davčne olajšave, ki bodo spodbudile okrevanje sektorja.

Kulturni sektor je lahko za državo izjemno donosen
Kot so zapisali v priporočilih, to ni poziv, da se kulturno-kreativni sektor v času epidemije covida-19 v Sloveniji obravnava kakor koli izjemno. Je le premislek za enakovredno obravnavo in pomoč sektorju, ki ga je epidemija, poleg gostinstva in turizma, prizadela najmočneje.
"To je poziv, da se s takojšnjimi državnimi in lokalnimi spodbudami podpre sektor, ki v Sloveniji združuje sedem odstotkov vseh zaposlenih in ki je v letu 2017 po podatkih Centra za kreativnost in Inštituta za ekonomska raziskovanja ustvaril skoraj tri milijarde prometa, torej več kot celotna kemična industrija," še piše v priporočilih.

V jesenski raziskavi je od 29. septembra do 25. oktobra sodelovalo 1578 kulturno-kreativnih delavcev iz vseh ključnih ustvarjalnih podsektorjev.