Oblasti so 27-letno Katerino Andrejevo in 23-letno Darjo Čulcovo prijele novembra v stanovanju, od koder sta snemali proteste, ki so potekali po tem, ko je nekaj dni prej v bolnišnici umrl 31-letni protestnik Roman Bondarenko, ki naj bi ga hudo pretepla policija. Notranje ministrstvo je takrat zanikalo odgovornost.
Novinarka in snemalka sta bili obtoženi organiziranja protestov s tem, da sta jih snemali. Obe sta se izrekli za nedolžni. Tožilstvo je kot dokaze predstavilo videokamero, mikrofon, mobilne telefone, diske in jopiče z napisom press, poroča Reuters.
Televizija Belsat je osredotočena na poročanje iz Belorusije, zaposluje pa večinoma beloruske državljane.
Beloruske oblasti so med nasilnim zatrtjem protestov proti Lukašenku aretirale več kot 33.000 ljudi. Protesti so sledili avgustovskim predsedniškim volitvam, za katere Lukašenkovi nasprotniki trdijo, da so bile nepoštene. Najmanj štirje protestniki so bili ubiti, na tisoče jih je pristalo v zaporu, na stotine naj bi jih mučili.
Po podatkih Beloruskega združenja novinarjev (BAJ) je bilo ob tem lani aretiranih kar 477 novinarjev, 62 jih je doživelo nasilje, štirje časniki so prenehali izhajati, otežen je dostop do več kot 50 spletnih novičarskih portalov, novinarji pa so skupaj preživeli 1200 dni v zaporu.
Represija se letos še dodatno stopnjuje s kazenskim preganjanjem novinarjev in medijskih delavcev, ki jim po besedah predsednika BAJ-a Andreja Bastunca grozijo dolge zaporne kazni zaradi politično motiviranih obtožb. Poleg dveh danes obsojenih je v zaporu trenutno še devet novinarjev.
Prav ta teden je beloruska policija preiskala domove in pisarne več kot 90 novinarjev, borcev za človekove pravice in sindikalistov, poroča AFP. Kot so sporočili iz Društva novinarjev Slovenija (DNS), so policisti ob tem preiskali tudi stanovanja predsednika, pravnika in tiskovnega predstavnika BAJ-a in pisarne združenja ter zasegli opremo in dokumente s podatki o članstvu.
To sredo se je obenem začelo sojenje vidnemu članu beloruske opozicije Viktorju Babarikovu, ki so ga aretirali junija lani, potem ko je napovedal kandidaturo na avgustovskih predsedniških volitvah.
Zahodne države so po volitvah uvedle nove sankcije zoper Minsk. Lukašenko, ki ga podpira Rusija, zavrača odstop. Na položaju je od leta 1994.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje