1. Rusi in Kitajci bi skupaj gradili postajo na Mesecu

Rusija in Kitajska sta potrdili namero po skupni gradnji "znanstvene postojanke" na Mesecu.

Natančneje: generalni direktor ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin in administrator Kitajske narodne vesoljske administracije (CNSA) Džang Keijan sta podpisala memorandum o soglasju glede projekta, poimenovanega Mednarodna lunarna znanstvena postaja (International Lunar Research Station).

To seveda še ne pomeni, da se bo sodelovanje res začelo, kaj šele, da bo projekt dejansko izveden. Memorandum postavlja le okvire za morebitno sodelovanje, strani nista zavezani k nobenim konkretnim dejanjem. Sam projekt pa je tako zahteven, drag in časovno oddaljen, da se lahko še marsikaj spremeni.

Seme je zdaj v prsti, podpisnici ga bosta morali zalivati.

Podrobnosti so skope. Infrastrukturo bodo postavljali na tleh Meseca in/ali v orbiti – kar je velik razpon. Delovala bo tudi brez človeške prisotnosti, ljudje naj bi jo vsaj od začetka obiskovali občasno.

Uporabljali jo bodo za večdisciplinarne znanstvene raziskave, teleskopska opazovanja z Meseca, preizkuse novih tehnologij in poskuse izkoriščanja krajevnih materialov, napovedujejo.

Mednarodna lunarna znanstvena postaja (MLZP) bo odprta za vse zainteresirane države in mednarodne partnerje, sporočata Rusija in Kitajska.

Projekt bosta družno načrtovali in izvedli, koristi pa delili.

Kateri projekt bo pritegnil več držav?

V mednarodni skupnosti se očitno vzpostavljata dva bloka v duhu stare vesoljske tekme: vzhod in zahod. Le da je tokrat vzhodni blok gospodarsko precej močnejši kot nekoč. Nosilka vzhoda je Kitajska, zahoda pa ZDA. Ključno bo, kam se bodo stekala sredstva preostalega sveta, med drugim iz projekta Mednarodne vesoljske postaje, katerega konec je na vidiku.

Kitajska postavlja svojo večmodularno vesoljsko postajo v tirnici okoli Zemlje, prvi modul Tianhe bo izstreljen letos, Rusija tudi načrtuje svojo, a bolj verjetno utegneta združevati moči. To bo močno diplomatsko, geopolitično orodje Kitajske, ki bo privlačilo druge države – evropske se recimo že dogovarjajo o sodelovanju.

Sorodna novica ZDA in Rusija dosegle dogovor o postaji pri Mesecu

Mednarodna lunarna znanstvena postaja (MZLP) pa je očiten konkurent Nasinemu programu Artemis. ZDA namreč želijo v tem desetletju vrniti človeka na Luno in pri njej postaviti manjšo vesoljsko postajo, poimenovano Lunarni portal (Lunar Gateway), Evropa pa pri tem omejeno sodeluje. Kam bo usmerila več pozornosti?

Ravno primer Portala nakazuje trend razkrajanja obstoječega mednarodnega sodelovanja. Še pred nekaj leti se je namreč Roskozmos pod vodstvom Igorja Komarova dogovarjal z Naso, da bi Portal gradili skupaj, v duhu MVP-ja (povezava desno). S prihodom Rogozina pa so se Rusi umaknili in se očitno obrnili Kitajski naproti. Rogozin je dejal, da je program Artemis preveč "amerocentričen", tam ZDA vodijo in določajo pogoje, preostali pa prispevajo in sledijo (obenem drži, da brez ZDA ta program ne bi obstajal, tako tehnološko kot denarno).

Gre tudi za boj, katera interpretacija mednarodnega vesoljskega prava bo obstala. ZDA so partnerjem v podpis ponudile t. i. sporazume Artemis (poglavje 5), ki določajo, da se lahko iz nebesnih teles počrpajo in nato prilastijo surovine; in uvajajo t. i. varnostna območja, kar je lahko predhodnik suverenosti nad teritoriji drugih nebesnih teles.

Tudi zato Rusija in Kitajska v svojih sporočilih tako poudarjata raziskovanje v korist celotnega človeštva in miroljubno naravo tega početja.

Zak: To je čisti politični šov

Vprašanje pa je, ali imata državi dovolj tehnološkega znanja in denarja, da lahko projekt izvedeta. Če vštejemo stroške razvoja raket, vesoljskih ladij, morebitne vesoljske postaje, pa talne infrastrukture na Luni – ki je nima še nobena država sveta – in dejanskih poletov ljudi, lahko hitro dosežejo sto in več milijard evrov. Ruski vesoljski proračun se krči, kar je najbrž eden izmed razlogov za navezavo s Kitajsko, kitajski pa se ne širi dovolj hitro, da bi lahko to zaobjel. Tudi zato je Anatolij Zak, ruski vesoljski novinar, ki področje spremlja že desetletja in spada med največje poznavalce, podal tale komentar: "Pozabite. To je čisti politični šov brez kakršne koli tehnološke podlage ali prave strategije."

Tako Rusija kot Kitajska sta že začrtali svoj lunarni program. Rusija zanj že dolgo razvija vesoljsko ladjo Orel, iz faze načrtov pa namerava spraviti supertežko nosilno raketo Jenisej (poglavje 2), prve misije naj bi bile na prelomu desetletja. Kitajci pa so prav prejšnji teden potrdili razvoj pošastnega Dolgega pohoda-9 (poglavje 1), ki bo po napovedih najzmogljivejša raketa vseh časov. Tajkonavti naj bi po Luni hodili v prihodnjem desetletju.

2. Nasa kupuje vozovnico za Sojuz. Rogozin: Trampolin deluje tako tako.

Na naslednjem poletu ruske vesoljske ladje Sojuz bo tudi Američan, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Rusi so na zaprosilo ameriške strani iz posadke umaknili Sergeja Korsakova in vanjo uvrstili Marka Vande Heia. Na krovu ostajata Oleg Novicki in Peter Dubrov.

Roskozmos je poudaril, da je za Naso zadnji hip spremenil zastavljene načrte. Prošnjo so prejeli konec prejšnjega leta. Sprejeli so jo v duhu sodelovanja in zagotavljanja skupne uporabe Mednarodne vesoljske postaje, piše v sporočilu. Povedano malo drugače: stvari bi se zapletle, če na ameriškem delu ne bi bilo nikogar.

Ameriško prevozno sredstvo je SpaceX-ov Crew Dragon, ki pa ima na rovašu le tri polete na MVP in ni dovolj preizkušen, česar se Nasa zaveda. Sicer ima še eno železo v ognju, Boeingov CST-100 Starliner, ki pa je na prvem poletu dejansko zatajil in se komaj izognil katastrofi, drugi polet pa se odmika in odmika v prihodnost. Sojuzi po drugi strani letijo že skoraj šest desetletij.

Se sili vračata k sodelovanju in izmenjevanju kapacitet? Ne, je za rusko agencijo TASS povedal vodja Roskozmosovega sektorja za polete s posadko Sergej Krikaljov. Gre za enkraten dogodek. Sicer vzporedno potekajo pogovori tudi o izmenjavi sedežev, a ti bodo še trajali in ni nujno, da bodo uspešni. Rusi so namreč jasno povedali, da Crew Dragonu – kaj šele Starlinerju – ne zaupajo.

Vodja Roskozmosa Rogozin se je odzval na Facebooku. "Njihov trampolin očitno deluje tako tako."

"Z nami so podpisali pogodbo, sicer ne neposredno, temveč prek enega izmed njihovih partnerjev, ker je zanje bolj priročno. Ampak nas ne zanima. Pridobljeni denar bomo vložili v razvoj. To je vse," je zapisal.

3. Zamašili so luknje, je delovalo?

Kozmonavta Sergej Rižikov in Sergej Kud-Sverčkov sta zamašila vse znane špranje v modulu Zvezda, skozi katere je uhajal zrak. V prihodnjih dneh bosta preverila, ali je zadostovalo. Zaprla bosta vse lopute in spremljala hitrost upadanja zračnega tlaka, sporoča Roskozmos. Postopek so v zadnjem letu večkrat ponovili. Modul Zvezda spada med najstarejše na postaji, uporabna doba se mu očitno počasi izteka. Rusi sami napovedujejo serijo vse pogostejših in vse hujših odpovedi na MVP-ju v prihodnjih letih.

Američani pa se pravkar ubadajo z zunanjim delom postaje. Na vesoljskem sprehodu sta Victor Glover in Michael Hopkins, ki opravljata vzdrževalna dela na hladilnem sistemu in komunikacijskem sistemu.

Video: Prenos vesoljskega sprehoda v živo

V petek zvečer je Roskozmos ukazal prižig pogona vesoljske ladje Progres MS-14 za 144 sekund. S tem so tirnico MVP-ja zvišali za 450 metrov, na 419,7 kilometra. To so priprave na prihod Sojuza MS-18.

4. Še več Starlinkov se bo bliskalo na nočnem nebu

Nov teden, nova izstrelitev SpaceX-ove rakete Falcon 9. Poletela je v četrtek ob 9.13 po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA). V nebo je dvignila 60 satelitov Starlink.

Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji. Do zdaj je poletela in pristala šestkrat. Ponesla je dva ameriška astronavta na MVP (odprava Demo-2), opravila je tudi misije ANASIS-II (poglavje 5), Starlink (poglavje 5), dostavo Dragona CRS-21 (poglavje 2). Podrla je rekord po številu dostavljenih satelitov na eni izstrelitvi (poglavje 1).

Konstelacija Starlink zdaj obsega tisoč dvesto satelitov, končni cilj je več deset tisoč, kar skrbi astronome, saj bodo opazovanja otežena zaradi množice svetlikajočih se pik na nočnem nebu.

Video: Posnetek dogodka

5. Dolgi pohod-7A se vrača

Kitajci so v četrtek ob 18.51 po našem času z izstrelišča Venčang pognali raketo Dolgi pohod-7A, piše kitajska agencija Šinhua. V ciljno tirnico je uspešno dostavila "eksperimentalni satelit" XJY-6 02.

Prejšnji polet omenjene rakete marca lani je spodletel zaradi napake na vrhnji stopnji (poglavje 4).

Dolgi pohod-7 je do zdaj poletel štirikrat, od tega dvakrat v različici 7A, ki ima dodano vrhnjo stopnjo Dolgega pohoda-3B. V prehodno geostacionarno tirnico zmore največ sedem ton tovora. Raketa je visoka 60 metrov, pri vzletu ima maso 574 ton.

6. Francija izvaja vojaške vaje v vesolju, prve te vrste v Evropi

Sorodna novica Francija izvaja vojaške vaje v vesolju, prve te vrste v Evropi

Francija je ta teden začela prve vojaške vaje v vesolju, s katerimi naj bi preverila sposobnost za obrambo svojih satelitov v času, ko se v zemeljski orbiti povečuje tekma svetovnih sil. Na vajah sodelujejo tudi ZDA in Nemčija, piše MMC.

Poveljnik novoustanovljenega francoskega vesoljskega poveljstva Michel Friedling je vaje označil za "stresni test našega sistema" in dodal, da gre za prve tovrstne vaje tako za francosko vojsko kot prve v Evropi.

Vaje z imenom AsterX v čast prvemu francoskemu satelitu Asterix iz leta 1965 temeljijo na simulaciji spremljanja potencialno nevarnega vesoljskega predmeta in nevarnosti za satelit.
V okviru vaje bodo poustvarili številne dogodke, ki pomenijo krizne razmere ali grožnjo francoski vesoljski infrastrukturi, "a ne samo to", je dejal Friedling.

Za francoski vesoljski program 4,3 milijarde evrov

Na francoskih vojaških vajah v vesolju sodelujejo tudi nove vesoljske sile ZDA in nemška vesoljska agencija. Vesoljsko poveljstvo je Francija napovedala leta 2019, do leta 2025 pa naj bi imelo do 500 pripadnikov.

"Naši zavezniki in nasprotniki militarizirajo vesolje ... ukrepati moramo," je takrat dejala obrambna ministrica Florence Parly.

Napovedala je še, da Francija načrtuje razvoj protisatelitskega laserskega orožja in nove nadzorne zmogljivosti, da bi zapolnila vrzel s tekmeci – Kitajsko, Rusijo in ZDA.

Naložbe v francoski vesoljski program naj bi v proračunskem obdobju od 2019 do 2025 dosegle 4,3 milijarde evrov, kar predstavlja le majhen del sredstev, ki so jih za to do zdaj namenile ZDA ali Kitajska.

Francija Rusijo obtožila vohunjenja

Francija je leta 2018 obtožila Rusijo, da je poskušala prestreči prenose s francosko-italijanskega satelita, ki sta ga vojski obeh držav uporabljali za varno komunikacijo. Ruski satelit Luch-Olymp naj bi se približal satelitu Athena-Fidus, kar so francoske oblasti označile kot "dejanje vohunjenja".

7. Kitajci fotografirajo Mars

Kitajci so objavili tri fotografije Marsa, ki jih je posnela sonda Tjanven-1, eno barvno in dve črno-beli. Barvna prikazuje severni pol in je nižje ločljivosti. Preostali dve sta bili posneti na višini med 330 in 350 kilometri. Ena pika predstavlja 0,7 metra. Lepo so vidni številni kraterji, sipine in druge značilnosti površja. Največji krater ima premer 620 metrov.

Tjanven-1 je bil izstreljen lani poleti, v Marsovo tirnico pa je dospel pred mesecem dni (poglavje 2). 26. februarja je začel znanstvena opazovanja. Inženirji bodo še nekaj časa prilagajali obliko tirnice, dokler ne bo primerna za to, da Tjanven-1 odvrže pristajalni modul skupaj z roverjem proti rdečim tlom. To naj bi se zgodilo maja ali junija.

Nazadnje je na Marsu pristal ameriški Perseverance.

8. Belvisijeva: Izdelujemo tehnologijo za Mars, s katero lahko že danes bolje živimo na Zemlji

Sorodna novica Barbara Belvisi: Izdelujemo tehnologijo za Mars, s katero lahko že danes bolje živimo na Zemlji

35-letna Parižanka Barbara Belvisi je ustanoviteljica podjetja Interstellar Lab, ki razvija futuristične napihljive modularne kupole, ki bi lahko nekoč soustvarjale primerne razmere za prebivanje človeka v vesolju. Med drugim so razvili Eksperimentalno bioregenerativno postajo za prebivanje na Luni in Marsu, a ta že zdaj na Zemlji zagotavlja rešitve za manjšo porabo vode, za pridelavo hrane in za ravnanje z odpadki, s čimer lahko zaščiti tudi naravo. Prvi BioPod izdelujejo v Parizu, prvi sistem bodo postavili konec letošnjega leta v Kaliforniji v puščavi Mojave, sledil bo še drugi v Savdski Arabiji in tretji v Evropi. Več v MMC-jevem intervjuju, ki ga je opravila novinarka Katja Štok.

9. Zaznali nastajanje ozračja na zunajosončnem planetu

Znanstveniki so na zunajosončnem planetu Gliese 1132 b opazili znake ognjeniške dejavnosti, ki temeljito spreminja tamkajšnje ozračje. Opazovanja so opravili z vesoljskim teleskopom Hubble, piše v sporočilu za javnost.

GJ 1132 b je svoje življenje začel kot manjši "Neptun", imel je obsežno atmosfero iz vodika in helija. A mlada in vroča zvezda, poleg katere je, je večino tega ozračja zelo hitro odpihnila. Ostalo je kamnito jedro, ki je po gostoti, velikosti in starosti podobno Zemlji.

Znanstveniki pa so presenečeni našli novo ozračje, ki nastaja sproti. Sestavljeno je iz vodika, cianovodikove kisline, metana in amonijaka, najti je tudi ogljikovodike. Astronomi domnevajo, da je stopljeni, vroči plašč planeta vpil veliko vodika, ki se zdaj sprošča skozi ognjeniško dejavnost.

Novonastalo ozračje ima po oceni znanstvenikov pri tleh podoben tlak, kot je tisti pri vodni gladini na Zemlji. Ognjeniki so dovolj dejavni, da ga vzdržujejo zvezdi navkljub.

Tudi Zemlja je začela svojo pot vroča z vodikovo atmosfero, a precej manjšo.

GJ 1132 b je pri zvezdi rdeči pritlikavki, tako blizu nje, da jo obkroži v zemeljskem dnevu in pol. Proti njej ves čas moli eno plat.

Video 2: Esina oddaja HubbleCast o opazovanju zunajosončnih planetov

10. FOTO: Hubble znova v težavah

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo zvezdne porodnišnice AFGL 5180, ki je v ozvezdju Dvojčka.

Na sredini nastaja nova, masivna zvezda in pri tem prebija okoliške oblake z dvema močnima snopoma svetlobe, ki se raztezata od desne strani vrha do leve strani dna fotografije, posnete tako v vidni kot infrardeči svetlobi.

Kamera, ki je posnela to fotografijo, je v težavah

Stari vesoljski teleskop Hubble je sicer ta teden zašel v težave. V nedeljo se je samodejno ustavil in vstopil v t. i. varni način delovanja zaradi zaznane napake, sporoča Nasa.

Vse skupaj se je začelo z magnetnim navornikom, napravo, namenjeno obračanju teleskopa, ki pa vse slabše deluje. Nasa je Hubblu naložila novo programsko opremo, ki naj bi napake kompenzirala. Toda nova koda ni imela dovoljenja za zapisovanje na določenem delu pomnilnika, kar je na računalniku sprožilo alarm in varni način delovanja. Vse skupaj bi bilo nedolžno, če ne bi v varnem načinu zaznali hujšega zapleta.

Sorodna novica Foto: Hubble v formi še za nekaj let

Teleskop se namreč ni samodejno zaprl, kot bi se moral. Zastiralo se ni premaknilo. S tem je bil v nevarnosti, da po nesreči pogleda proti Soncu, to pa lahko poškoduje ali uniči elektroniko. Ne bi bil prvi teleskop, ki bi tako končal "kariero". Na srečo se to ni zgodilo. Inženirji so nekajkrat poskusili z glavnim motorjem, ki se ni odzival, nato pa preklopili na rezervnega, ki je delo opravil.

Še ni konec: med vračanjem v normalno delovanje so zaznali napako na instrumentu WFC3 (širokokotna kamera 3), in sicer prenizko napetost.

WFC3 je najnovejši instrument na Hubblu, vgrajen je bil leta 2009 (povezava desno). Za zdaj ostaja izključen.

Prav WFC3 je posnel zgornjo fotografijo.

11. SKOK V ZGODOVINO: Černuška utira pot Gagarinu

Pred 60 leti, 9. marca 1961, je bilo na raketi Vostok-K izstreljeno sovjetsko vesoljsko plovilo Korabl-Sputnik 4. V njem so bili: lutka "Ivan Ivanovič", nekaj miši, morski prašiček in psica Černuška. Enkrat so obkrožili Zemljo in nato uspešno pristali 260 kilometrov stran od današnjega mesta Samara. Ivana Ivanoviča so izvrgli že prej, do tal je prispel s padalom.

Polet je z današnje perspektive videti enostaven, a to so bili pionirski koraki v vesolje, živalce so utirale pot človeku. Zaskrbljeni zdravniki so budno spremljali vpliv vesolja na živa bitja, takrat namreč ni bilo jasno, ali lahko sploh delujemo v vesolju; inženirji centra RSC Energia pa so testirali prototip vesoljske ladje Vostok-3KA. Le nekaj mesecev pozneje je v izboljšani različici Vostoka kot prvi človek vesolje in orbito dosegel Jurij Gagarin.

Vostoki pa so predhodniki vesoljskih ladij Sojuz, kjer si prostora še dandanes želi Nasa.

Video 1: Vesoljski psi

Video 2: Staro sovjetsko poročilo o misiji

NA VIDIKU:

Nedelja, 14. marec, – Falcon 9 – Starlink

Četrtek, 18. marec, – osrednja stopnja SLS-a – vroči preizkus

Sobota, 20. marec, – Sojuz 2.1a – 38 satelitov

Predvidoma enkrat naslednji teden – Starship SN11 – testni polet do 10 kilometrov