"Moramo uživati, da bomo imeli lep spomin na celoten dogodek. Kar koli se bo zgodilo, bomo držali skupaj, saj takšne tekme res igraš samo enkrat v življenju. Zavedamo pa se, da imamo dobro generacijo, kakovostne fante. Mislim, da lahko skupaj marsikaj naredimo," je povedal v pogovoru za Val 202.

Elšnik je povezovalec na igrišču, ki rad teče in se bori za vsako žogo, to so vrline, ki jih imajo navijači radi. Hkrati pa igra tudi učinkovito in stanovitno. Nič čudnega torej, da je postal eden najpriljubljenejših igralcev Olimpije. Zdaj nosi desetico na hrbtu in tudi kapetanski trak na rokavu. Prepričal pa ni le tistih, ki jim je Olimpija blizu, pač pa tudi prijatelje in sokrajane iz okolice, ki je krepko bolj vijoličasta kot zeleno-bela. Elšnik namreč prihaja iz Zlatoličja, kraja med Ptujem in Mariborom.

"Kar veliko se jih je obrnilo tako, da privoščijo Olimpiji in prav za nas navijajo. Ko so še lahko, so me prišli na nekatere tekme obiskat. Tudi dresi so se začeli zbirati na Štajerskem. Dvomim, da si jih kdo upa nositi v javnosti, imajo pa doma shranjene in obešene na steni," z nasmeškom razlaga 22-letnik.

Iz Aluminija v Derby County

Elšnik se je nogometno izoblikoval v Kidričevem, sedem let je bil član enega najbolj urejenih mladinskih pogonov v Sloveniji. Ko pa ni nosil dresa Aluminija, bi ga takrat, ko je bil še nadobudni mladi nogometaš, največkrat ujeli v dresu Barcelone. Sprva Ronaldinha, potem pa Messija. "Že od majhnega sem navijal za Barcelono, z njimi sem potem tudi odraščal. Tista leta, ko je Messi postajal najboljši in smo osvajali vse lovorike," pravi v prvi osebi množine.

Drugo poglavje svoje nogometne poti je Elšnik doživel na Otoku. "Anglija mi je dala ogromno stvari, še posebej, ker sem tja odšel že kot mlad fant. Vsi pravijo, da so Angleži posebni, in ko nekaj časa preživiš tam, vidiš, da je to res. Jaz sem vse skupaj vzel pozitivno. Tam mi je bilo zelo všeč in bi se rad kdaj vrnil. Nogometno, seveda. Da se tam dokažem na najvišji ravni."

Pri 17 letih je odšel k drugoligašu Derby Countyju, tam je ostal pet let, trikrat je bil posojen h klubom v nižjih ligah. Za Derby nikoli ni odigral ligaškega dvoboja. Na prvi pogled še ena zgodba obetavnega slovenskega igralca, ki je odšel v tujino in se izgubil v morju nogometnega talenta. Potem pa je moral v domačem okolju znova zagnati svojo kariero.

Prvi vtis je bil: "Vau!"

Toda Elšnik poudarja, da je resnica precej kompleksnejša. Čeprav ni odigral vidne vloge v klubu, se je tam ogromno naučil. Če bi se moral še enkrat odločiti, bi storil enako. Še prej bi odšel. Pravi, da so prednosti odhoda v tujino, da je postal zrelejši: "Prisiljen si, da dozoriš in malo hitreje odrasteš, ker moraš sam skrbeti zase. Naučiš se stvari, ki bi jih sicer zate počela mama."

Pri Derbyju je imel izjemne razmere za delo in napredek. "Spomnim se prvega dne, ko sem prišel v klub. Videl sem igrišča, fitnese, bazene, jacuzzije ... Res je zate vse poskrbljeno. Rekel sem si, zakaj nisem že prej še bolj delal, da bi bil boljši in da bi se že prej podal v tujino. Prvi vtis je bil: 'Vau!'"

Iz te izkušnje, tudi iz manj prijetnih epizod, se je veliko naučil. Izkušnja mu bo pomagala, da se bo lažje prilagodil, ko bo naslednjič odšel v tujino. "Moj cilj je, da bi se spet prodal v tujino na neko višjo raven in si tam ustvaril kariero. Mislim, da sem zdaj v veliko boljšem položaju, vem, kaj pričakovati, ker sem to že dal skozi. Zdaj ni več neznanka."

Prevzel tudi nekaj britanskih navad

Kot posojen igralec se je v angleških nižjih ligah navadil na trd, neizprosen boj profesionalnega nogometa. "Veliko težje mi je bilo igrati tisto četrto ligo, kot mi je zdaj tu prvo, ker je tam čisto druga raven fizične igre. Tedaj sem bil 18 let star in je bilo to veliko težje zdržati. Zelo se pozna tudi to, da je tam v ligi 24 ekip in ne samo deset, kot je tu. Gostovanja so dolga, vsak vikend igraš proti drugemu klubu, veliko več je tekem, pokali ... Tam je veliko težje igrati kot tukaj, kjer se vsi poznamo, in igraš pogosto proti istim tekmecem."

V poznih najstniških letih, ko se človek še vedno oblikuje, ne le nogometno, tudi osebnostno, je Elšnik prevzel nekaj britanskih navad. Od glasbe (posluša angleške izvajalce, predvsem rap in hiphop) do golfa, ki ima precej manj snobovski sloves kot v Sloveniji. "Čisto drugače je kot pri nas, lahko bi ga primerjal z bovlingom v Sloveniji. Greš, plačaš deset evrov in igraš eno uro."

Začel pa je zbirati tudi športne copate. Njegov najljubši je par Air Jordan IV. "Podplat se sveti v temi, je fluorescentno zelen, cele so žametne, sive. Vsak par, ki ga imam, ima po navadi neko zgodbo. Ko sva v Angliji igrala skupaj s Svenom Šoštaričem Karićem, sva se po klubskem koncu sezone skupaj odpeljala čisto na jug Anglije, v Brighton. Vozila sva se sedem ur in pol. Tam sva se dobila z nekim dekletom, ki jih je imela, ker so tako redke. In sem jih od nje kupil. Potem sva kar z avtom nadaljevala pot čez Evropo do Slovenije. Zaradi tega potovanja mi ta par copat veliko pomeni."

Za uvod v sredo proti Špancem

Mladega Štajerca zdaj čaka eden od vrhuncev dozdajšnje kariere. Imel bo edinstveno priložnost, na domačih tleh bo doživel veliko tekmovanje. Evropsko prvenstvo do 21 let je največje nogometno tekmovanje, ki ga lahko Slovenija trenutno gosti. Elšnik pa je ravno dovolj dober in ravno dovolj star, da bo eden redkih izbrancev, ki bo turnir doma doživel kot igralec. Tako kot pri Olimpiji je na zadnjih tekmah mlade reprezentance nosil kapetanski trak.

Slovenija bo uvodno tekmo odigrala v sredo v Ljudskem vrtu proti branilcem naslova iz Španije. Iz Elšniku ljube Barcelone sta v španski reprezentanci Riqui Puig in Oscar Mingueza. Sledila bosta še dvoboja proti Čehom (sobota, 27. 3.) in Italijanom (torek, 30. 3.).