Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je pozvala letalske družbe, naj se izogibajo beloruskega zračnega prostora. Opozorili so, da Belorusija glede na okoliščine najverjetneje ni sposobna zagotavljati varne zračne navigacije.

"Okoliščine glede tega dejanja (preusmeritve letala v nedeljo) širijo resen dvom o spoštovanju, ki ga je Belorusija pokazala mednarodnim pravilom za civilno letalstvo," piše v izjavi EASE.

Z evropske agencije so še sporočili, da čakajo na mednarodno preiskavo dogodka. Do takrat pa svetujejo vsem družbam, ki imajo sedež v državi pod okriljem EASA, da se izogibajo Belorusije. Izjema velja, če je uporaba beloruskega zračnega prostora nujna za zagotavljanje varnosti v nepredvidljivih okoliščinah.

Francoska letalska družba Air France je medtem odpovedala polet v Moskvo, ker ruske pristojne službe niso avtorizirale načrta poleta, ki bi se izognil Belorusiji.

Lukašenko: Prešli so skrajne meje

"Kot smo napovedali, so tisti, ki nam želijo slabo, tako doma kot v tujini, spremenili svoje metode napadanja države," je v nagovoru parlamentu dejal Lukašenko. "Prešli so skrajne meje in presegli omejitve zdravega razuma in človeške morale," je dodal.

Zatrdil je, da je s preusmeritvijo letala ravnal zakonito in z namenom zaščite "svojih ljudi". Kot popolno laž je zavrnil navedbe, da je lovec mig-29 potniško letalo prisilil v pristanek v Minsku, poročanje beloruske državne tiskovne agencije Belta povzema francoska AFP.

Poleg tega je Lukašenko novinarja in aktivista Romana Protasjeviča, ki je bil na letalu in so ga po pristanku prijeli, označil za terorista, ki da je v Belorusiji načrtoval "krvav upor". Suverena pravica njegove države pa da je, da pripre svoje državljane, besede beloruskega predsednika povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Letalo družbe Ryanair, ki je na poti iz Aten v Vilno v nedeljo letelo nad Belorusijo, je bilo zaradi domnevne grožnje z bombo, o kateri je pilota obvestila beloruska kontrola zračnega prometa, primorano v pristanek v Minsku, kjer so oblasti nato prijele Protasjeviča.

Sledil je val ogorčenih odzivov zahodnih držav, češ da gre pri preusmeritvi letala tako rekoč za državno ugrabitev in celo terorizem. Zvrstili so se številni pozivi k izpustitvi Protasjeviča, ki mu zaradi obtožb organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.

Gre za množične proteste, ki so potekali v Belorusiji po lanskih predsedniških volitvah, na katerih so tisoči zahtevali odstop 66-letnega Lukašenka, ki s trdo pestjo vodi državo že od leta 1994.

Tako v povezavi s spornimi volitvami kot nasilnim zatrtjem protestov in aretacijami, ki so sledile, so Evropska unija in ZDA sprejele že niz sankcij proti Belorusiji, po zadnjem incidentu pa napovedujejo nove.

Voditelji članic EU-ja so že v ponedeljek pozvali k prepovedi prometa v zračnem prostoru EU-ja za beloruska letala in uporabo evropskih letališč. Prav tako so pozvali letalske družbe v Uniji, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo. Številne evropske družbe so se že odločile za to.

Belorusija grozi z ukrepi proti zahodnim državam

Belorusija v odgovor napoveduje svoje ukrepe proti zahodnim državam. Kot je danes dejal beloruski premier Roman Golovčenko, vlada pripravlja "zaščitne ukrepe", ki da bodo za države z odkrito sovražno držo precej boleči. Navedel je uvedbo omejitev pri tranzitu, ni pa pojasnil, ali ima s tem v mislih transport blaga, nafte ali plina v Evropo.

Omenil je tudi možnost embarga na uvoz, a prav tako brez navedbe, za katere proizvode naj bi šlo.

Kot je sicer še dodal, Belorusija ne bo ukrepala prenagljeno. "Predlagamo trezen vnovičen premislek, preden se odločite iti po spolzki poti gospodarske vojne, v kateri ne bo zmagovalca," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Moskva podpira Lukašenka

V nasprotju s številnimi zahodnimi državami, ki razlog za preusmeritev letala vidijo v aretaciji Protasjeviča, pa Rusija pritrjuje pojasnilom beloruske strani. "Kremelj ne vidi razloga, zakaj ne bi zaupali izjavam beloruskega vodstva," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. Kot je še naznanil, se bosta ruski predsednik Vladimir Putin in Lukašenko v petek sešla v Sočiju v Rusiji.

Tihanovska: Strategija EU-ja, da čaka in opazuje, ne deluje

Beloruska opozicijska političarka Svetlana Tihanovska je medtem v nastopu pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta pozvala EU, naj okrepi pritisk na Lukašenka, češ da dozdajšnje ukrepanje ni bilo zadostno.

"Predhodna strategija EU-ja, da čaka in opazuje, ne deluje. Pristop počasnega stopnjevanja pritiska na Lukašenkov režim prav tako ni prispeval k spremembi njegovega ravnanja, temveč je vodil zgolj v še več zatiranja in nekaznovanosti," je dejala.

Z zadnjim incidentom, ko je Minsk prisilil v pristanek letalo družbe Ryanair, je država prestopila določeno mejo in "postala grožnja za mednarodni mir varnost", je dejala.

Kot je dodala, pa si želi, da odziv mednarodne skupnosti ne bi bil omejen le na ta incident, temveč bi se osredotočil na celostno situacijo v Belorusiji, saj da ljudje tam živijo v takem okolju brezpravja že več kot devet mesecev. V nasprotnem primeru bo Lukašenko s podobnim ravnanjem tudi v prihodnje Belorusijo spremenil v Severno Korejo Evrope, je dejala.

EU je pozvala, naj odločno in javno vztraja pri politiki nepriznavanja Lukašenka, pa tudi k čimprejšnji organizaciji mednarodne konference na visoki ravni za rešitev krize v Belorusiji.

Kot konkretne ukrepe je Tihanovska EU-ju med drugim predlagala ustavitev tujih naložb v Belorusiji, čimprejšnjo uveljavitev novega niza sankcij in prepoved uvoza različnih izdelkov iz Belorusije. Obenem naj EU okrepi podporo beloruske civilne družbe in neodvisnih medijev, je še pozvala.

Zahodne članice VS-ja ZN-a obsodile prisilni pristanek potniškega letala v Belorusiji

Zahodne članice Varnostnega sveta ZN-a so po posvetovanjih za zaprtimi vrati obsodile prisilni pristanek letala Ryanair v Belorusiji in aretacijo do beloruskih oblasti kritičnega novinarja ter zahtevale mednarodno preiskavo pod vodstvom Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

"To predstavlja novo in izjemno nevarno fazo kampanje beloruskih oblasti proti lastnim ljudem. Gre za nesramen napad na mednarodno civilno letalstvo in evropsko varnost ter mednarodno pravo," so sporočile članice Varnostnega sveta ZN-a Francija, Velika Britanija, ZDA, Estonija, Irska in Norveška, ki sta se jim pridružili še Nemčija in Belgija.

Omenjene države so zahtevale preiskavo ICAO-ja in takojšnjo izpustitev novinarja Romana Protasjeviča, ki so ga oblasti aretirale po prisilnem pristanku v Minsku. Afriške in azijske ter latinskoameriške države se izjavi niso pridružile.

Rusija je v skladu s pričakovanji onemogočila skupno izjavo 15-članskega Varnostnega sveta, ker je tesna zaveznica režima predsednika Aleksandra Lukašenka. Ruski veleposlanik Dimitrij Poljanski je po navedbah tiskovne agencije DPA trditve zahodnih držav označil za lažne novice.

ICAO bo o incidentu zasedal v četrtek, že v nedeljo pa je sporočil, da je zelo zaskrbljen zaradi prisilnega pristanka Ryanairovega letala in potnikov, saj je lahko v nasprotju s čikaško konvencijo iz leta 1944, ki ureja načela mednarodnega civilnega zračnega prometa.