S spremembami štirih davčnih zakonov želi vlada znižati obdavčitev najvišjega dohodninskega razreda iz 50 na 45 odstotkov, zvišati neobdavčeno izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, znižati kapitalske davke na 25 odstotkov, davek iz oddajanja premoženja v najem pa na 15 odstotkov. Debirokratizacijski ukrep ob tem uvaja socialno kapico, dvig splošne olajšave in s tem višje neto plače.

"Res se na prvo žogo sliši lepo, a treba je povedati, da ob trenutnem stanju v javnih financah, ko jim bo letos uspelo skopati 4-milijardno luknjo, je zelo neodgovorno še dodatno nižati davčne prihodke," je v Odmevih dejala predsednica stranke SAB Alenka Bratušek. Opozorila je na scenarij iz leta 2008, ko je znižanju davčnih prihodkov sledil Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je po njenih besedah konkretno znižal pravice. "Šlo je za znižanje plač, za znižanje pokojnin, in enaka zgodba bo sledila tudi tokrat," je dejala.

"Opozicija gleda te dogodke statično," je na opozorila o luknji v državni blagajni dejal Marko Pogačnik iz stranke SDS. Po njegovem mnenju bi morali situacijo razumeti dinamično. "Rekli so, da če bomo znižali davke, bo primanjkljaj v proračunu," je statično razumevanje situacije orisal Pogačnik. Priznal je sicer, da bodo spremembe predstavljale izziv za javne finance, a po njegovem prepričanju, se bodo prihodki v proračunu na osnovi sprememb povečali, saj se bo povečala gospodarska konkurenčnost slovenskih podjetij. "Danes so slovenske plače previsoko obdavčene," je dejal.

Bratušek: "Trditve, da reforma prinaša višje plače, je zavajanje"

Po mnenju Bratuškove je težava pri davčni reformi tudi v tem, da vlada ni naredila ustrezne ocene njenih posledic: "Vlada je naredila je le prvi korak – to je znižanje prihodkov. Ni podatkov o tem, koliko bi drugje dobili davkov, koliko bo treba znižati odhodke." V programu stabilnosti, ki ga je vlada konec aprila poslala v Bruselj, po opozorilih Bratuškove, davčna reforma ni omenjena, kar je označila za neodgovorno. "Ta 'mini' davčna reforma mora biti najprej sprejeta v DZ-ju," je na to, zakaj vlada načrtovanih davčnih sprememb ni vključila v program stabilnosti, dejal Pogačnik.

Kot poudarila Bratuškova, se davke sicer pobira tudi zato, da se na drugi strani financira socialno državo. Trditve, da reforma prinaša višje plače, je označila za zavajanje. "Res bodo plače višje, a pravice, ki jih zdaj financira država, bodo nižje," je dejala. Pogačnik se z opozorili, da bo znižanjem davkov ogroženo financiranje socialne države, ne strinja. "Prepričan sem, da se bo z nižanjem davkov konkurenčnost podjetij povečala. Tudi potrošnja ljudi bo večja," je dejal. "Nižji davki pomenijo tudi večjo blaginjo za ljudi," meni Pogačnik, ki je prepričan, da se zaradi tega ne bo zniževala niti ena socialna postavka.

"Slovenija se je zadolževala zaradi covida-19," je na očitke o luknji v javnih financah odvrnil Pogačnik. Vlada je po njegovih besedah sprejela ukrepe, ki so pomagali ljudem. "Šlo je ohranjanje delovnih mest in za ohranjanje delujočega gospodarstva. Slovenija ima zato danes med državami EU-ja enega od najvišjih BDP-jev in najnižjo brezposelnost," je dejal. Naslednji korak za oživitev vidi v davčnih reform.

Pomisleke o reformi ima tudi Fiskalni svet, gospodarstvo spremembe podpira

O vladnem svežnju davčnih zakonov je v sredo razpravljala tudi Komisija za nadzor javnih financ, ki je ocenila, da vladni sveženj davčnih zakonov predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo. V Levici, ki je zahtevala sklic seje Komisije za nadzor javnih financ, opozarjajo, da bo sveženj na račun "davčnih odpustkov bogatim" povzročil izpad javnofinančnih prihodkov v višini 900 milijonov evrov letno.

"Ali bomo z milijardo evrov mladim pomagali do stanovanj ali bomo to milijardo pač pognali v zrak zato, da ljudje, ki imajo 10 tisoč evrov bruto plače mesečno, dobijo še 711 evrov pribitka," je na seji Komisije za nadzor javnih financ vprašal Luka Mesec iz stranke Levica. Pomisleke ima tudi Fiskalni svet, ki meni, da bi imele spremembe velik finančni učinek saj bi se tako primanjkljaj kot javni dolg povečala. "Ne vemo, kako dolgo bo monetarna politika lahko podpirala tako ekspanzivno fiskalno politiko. Zdaj jo, ampak zanki inflacije so svarilo," je opozoril predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Gospodarstvo na drugi strani najbolj podpira uvedbo socialne kapice, ki bi razbremenila najvišje plače. "Države, ne samo podjetja, danes tekmujejo za znanje, za dobre strokovnjake. Več jih bomo zadržali, več jih bomo privabili, boljše izdelke bomo imeli, boljše zaslužke bodo imela podjetja. Več bo možnosti za višje plače in davčne prilive ter tudi pokojnine," meni Goran Novkovič iz Slovenskega poslovnega kluba.

Komisija je v sredo fiskalnemu svetu predlagala, da v 30 dneh pripravi celovito analizo javnofinančnih učinkov vladnega svežnja davčnih zakonov. Vlado je ob tem pa pozvala, da v prihodnje predloge davčnih reform uskladi v okviru socialnega dialoga.