Slovenska reprezentanca je poleti z olimpijskimi predstavami poskrbela za novo košarkarsko evforijo. Naslednja tri poletja prinašajo tri velika tekmovanja. Najprej je na sporedu EP, kjer bodo olimpijski polfinalisti branili naslov, zatem pa pred olimpijskim Parizom sledi še svetovno prvenstvo, ki ga bodo gostili Filipini, Indonezija in Japonska. Pot proti mundialu bodo košarkarji – seveda brez nekaterih nosilcev igre – začeli v kvalifikacijski skupini s Hrvaško, Švedsko in Finsko. Najprej jih v četrtek čaka gostovanje v Zagrebu, zatem prihodnjo nedeljo v Koper prihajajo Švedi.

Pred štirimi leti so se začele kvalifikacije za zadnje svetovno prvenstvo, ki je bilo pred dvema letoma na Kitajskem. Slovenija je po treh zaporednih turnirjih tega izpustila, neuspeh v omenjenih kvalifikacijah pa je bil dobra izkušnja za izbrano vrsto, ki se zdaj zaveda vseh pasti sistema. Sekulić, ki bo 14 reprezentantov zbral v ponedeljek, zato poudarja pomembnost pravega pristopa na vsaki tekmi. Več v spodnjem intervjuju.

Sorodna novica Sekulić računa na sedem olimpijcev, novo ime na seznamu Habot

Nymburk je v zadnjih letih na Češkem vedno favorit, dobro pa vam gre tudi v Fibini ligi prvakov. Ste zadovoljni z začetkom poti v novi vlogi?
Lahko rečem, da smo imeli letos malce nižja pričakovanja, saj smo imeli določene težave s poškodbami. Malce smo se morali prilagoditi, a smo se vseeno dobro odzvali in uspešno začeli sezono. Vsi skupaj v klubu smo v tem trenutku zadovoljni. Komaj čakamo nadaljevanje sezone in upamo, da se lahko uvrstimo med najboljših 16 v Ligi prvakov.

Je zdaj, ko ste glavni trener in selektor, težko usklajevati obe funkciji?
Da, prilagodim se. Malce manj imam prostega časa in več dela. Treba se je dobro organizirati. Seveda imam ob sebi dobre sodelavce tako v reprezentanci kot v klubu, tako da mi je potem veliko lažje.

Leto 2021 bo zapisano v zgodovino slovenske košarke. Tudi za vas je bilo seveda posebno. Znate ceniti, kakšno zgodbo ste, čeprav je tako malo zmanjkalo do medalje, spisali v Kaunasu in Tokiu?
Vedno poskušam poudariti, da smo veliko naredili že z uvrstitvijo na olimpijske igre. Sploh glede na to, da smo igrali zahteven kvalifikacijski turnir v Kaunasu in smo preskočili tako težko oviro, kot je Litva na domačem igrišču. S temi igrami smo nakazali, da smo lahko konkurenčni tudi najboljšim ekipam na olimpijskih igrah. To smo potem v Tokiu tudi dokazali. Malce nam je nato zmanjkalo sreče, malce tudi moči, a smo lahko ponosni, kaj smo naredili. Osebno sem. Verjamem, da smo tudi Slovence naredili ponosne, da imamo take košarkarje, ki na največjem svetovnem odru igrajo na tak način.

Poskrbeli ste torej za novo košarkarsko evforijo, zdaj pa je pred vami nov izziv. Pred štirimi leti, ko je Slovenija postala evropski prvak, se je potem opekla prav v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Zagotovo je bila tisto dobra šola. Kako se lotiti zdaj teh, da se kaj takšnega ne ponovi?
Najprej, ne smemo razmišljati o tem, kaj se je dogajalo takrat. Mogoče smo imeli tudi malce smole. Prvič smo se znašli v takšni vlogi. Bili smo evropski prvaki, pa smo šli v kvalifikacije. V te kvalifikacije moramo iti s podobno mentaliteto, kot smo delali v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Biti moramo pripravljeni in dati vsako tekmo vse od sebe. Moramo iti 'na nož' in korak za korakom, tekmo za tekmo.

Zadnji dve kvalifikacijski okni za EuroBasket, ki ste ju vodili, sta bili dokaz pravega pristopa igralcev oziroma zavedanja, kako pomembna je vsaka tekma. Čeprav je uvrstitev že potrjena ali izgubljena, vsaka tekma navsezadnje šteje tudi za lestvico Fibe, kjer je Slovenija zdaj četrta. S tistimi slabimi kvalifikacijami si je tedaj močno pokvarila uvrstitev in bi kmalu ostala brez mesta v olimpijskih kvalifikacijah …
Res je, to je lep primer. Zelo pomembno je, kako pristopamo k tem kvalifikacijam in da na pravi način odigramo tekme. Kot ste omenili, je pomemben pristop prav na vsaki tekmi. Ne le zmaga, vsaka točka šteje. Na tak način moramo vzeti te kvalifikacije. Torej pomembna bo vsaka posest, vsaka izgubljena žoga, vsak zgrešen ali zadet prosti met … Morali bomo biti zelo pozorni na te male, najbolj osnovne stvari. Iz teh potem lahko naredimo oziroma zgradimo neko celoto – se pravi uvrstitev na tako zahtevno tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo.

Bo že prva tekma, ko vas čaka gostovanje pri na papirju najtežjem tekmecu v skupini, lahko veliko povedala?
Brez dvoma nas čaka zelo zahtevna tekma. Tudi Hrvaška ima kar nekaj sprememb v ekipi, kar smo lahko videli po objavljenem spisku. K tej tekmi bomo morali pristopiti, kot da gre za finale olimpijskih iger. Ne bomo imeli na voljo takega kadra, kot smo ga imeli na olimpijskih igrah, a verjamem, da imamo dovolj kakovosti, da premagamo Hrvaško na njenem igrišču.

V Tokiu se je igra vrtela okoli Luke Dončića, manjka še nekaj nosilcev igre, kot so Mike Tobey, Zoran Dragić, Vlatko Čančar … Čeprav nimate enakega kadra, je lahko sistem igre podoben, kot je bil poleti?
Mislim, da lahko igramo podobno. Zagotovo se moramo prilagoditi. Vedeti moramo, da ni Luke, ni Mika, tako da nekatere stvari bomo morali spremeniti, ne sme pa biti preveč sprememb. Rad bi, da držimo neko kontinuiteto dela, kar zadeva tako taktiko v obrambi kot v napadu. Kot pravim, se bo pa seveda treba malce prilagoditi.

Ko je Slovenija leta 2016 igrala kvalifikacije za EuroBasket 2017, je tedanji selektor Igor Kokoškov dejal, da se postavljajo temelji tudi za prvenstvo. Takrat je bil sistem drugačen, bile so daljše priprave in kvalifikacije so bile bolj podobne velikemu tekmovanju. Se lahko v teh kvalifikacijah, ko se vse dogaja hitro in ste malo časa skupaj, postavi neka osnova za naprej, za prihodnje leto, ki prinaša evropsko prvenstvo?
Mislim, da smo temelj za naprej postavili poleti v teh kvalifikacijah in potem na olimpijskih igrah. Pomembno je zdaj, da se znamo zelo hitro in najbolje, kot je mogoče, prilagoditi, da smo lahko uspešni tudi v teh kvalifikacijah. Potem lahko gradimo naprej, na tistem, kar smo imeli to poletje. Pred nami je veliko tekmovanje, EuroBasket, ki bo nov velik izziv. Do takrat imamo še tri oziroma štiri cikle kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Neke temelje imamo, zato je zelo pomembno, da poskušamo vztrajati pri tistem, kar smo dobro delali do zdaj, in mogoče stvari še izboljšati. Seveda se pa moramo v teh kvalifikacijah prilagoditi kadru, ki ga imamo.

Ste zadovoljni s formo trenutnih reprezentantov?
Moram reči, da sem z vsemi. Sem imel kar nekaj težav, kako sestaviti ekipo, saj je še nekaj igralcev, ki so odpadli, pa bi si zaslužili vpoklic. Kar nekaj gneče imamo predvsem na branilskih položajih. Upam, da smo dobro izbrali. Poudarek je bil na igralcih, ki so v nekem igralnem ritmu, v neki pravi formi, saj ne bo veliko časa za treninge, ampak bo treba na neki način formo, ki jo imajo v klubu, prenesti oziroma preslikati v reprezentanco.

Ve se, kateri igralci sestavljajo jedro moštva. Ste pri izbiri drugih torej gledali predvsem, kdo več igra oziroma ima neko vlogo v svoji ekipi?
Da, nekako tako smo izbirali. Kombinacija vsega skupaj. Najprej so izkušnje, forma, kakovost … Saj pravim, ni bilo lahko izbirati. Upam, da smo se pravilno odločili. Zaupam sodelavcem, s katerimi smo skupaj analizirali, in mislim, da smo našli pravi recept. Ne bomo imeli veliko možnosti preizkušati, ampak bomo morali, če želimo biti uspešni, na igrišču pokazati vse svoje znanje.

Omenili ste, da je v hrvaški reprezentanci kar nekaj sprememb. Je precej pomlajena z nekaj zelo zanimivimi mladimi igralci. Pri Sloveniji je ogrodje vseeno sestavljeno iz zelo izkušenih igralcev, kot sta na primer Jaka Blažič in Klemen Prepelič, od katerih se pričakuje nosilna vloga. Kako pomembne so v teh kvalifikacijah izkušnje?
Mislim, da je zelo pomembno in seveda dobrodošlo, da imamo igralce, ki imajo ne le izkušnje z velikih tekmovanj, kot so evropska in svetovna prvenstva, ampak imajo tudi pomembne vloge v klubih, ki igrajo v mednarodnih tekmovanjih. Navsezadnje ne bomo mogli stvari postavljati na novo oziroma spreminjati. Sistem mora biti prilagojen igralcem, ki jih imamo, hkrati pa moramo izkoristiti formo, znanje in izkušnje, ki jih imajo.

Dejali ste, da je velika gneča na branilskih položajih. Zato na seznamu ni Gregorja Glasa?
Morali smo se tako odločiti. On je izjemen potencial in pred njim je res svetla prihodnost. Toda priložnosti, ki jih dobiva v Partizanu, so nekonstantne. Ocenili smo, da bi bilo mogoče preveliko tveganje, čeprav mislim, da je kakovosten igralec. V prihodnosti bo zagotovo eden izmed nosilcev reprezentance.

Glede na specifičnost sistema, ko je malo priprav in je vsaka tekma zelo pomembna, lahko kvalifikacije vseeno izstrelijo kakšnega mladega igralca na površje?
O tem je nehvaležno govoriti. Težko pričakujemo, da lahko nekdo, ki v klubu ne igra ali pa nima kluba, pride v reprezentanco in po dveh ali treh dneh eksplodira. Veliko je tveganje, da bi lahko pričakovali ali upali na kaj takega. Mislim, da se moramo zanesti na tisto, kar imamo in za kar približno vemo, da bo delovalo. Smo torej gledali na to, da so igralci v neki določeni formi in igralnem ritmu.

Težave so se znova pojavile pod obročem, saj sta oba naturalizirana igralca poškodovana. Jurij Macura in Jan Kosi sta bila v preteklih kvalifikacijah poleg, pa nista v klubu veliko igrala. Zdaj imata vidno vlogo in zajetno minutažo pri Krki. Pričakujete, da bosta prevzela tudi pomembnejšo vlogo v reprezentanci?
Upam, da bo tako. Zelo budno spremljam vse igralce, še posebej pa visoke, ker imamo recimo tukaj največ nekih težav. Zdaj je prišlo še do teh poškodb naturaliziranih košarkarjev, tradicionalno pa smo deficitarni tu. Pozorno vse spremljamo, zato smo tudi priključili Blaža Haba, ker želim videti, ali nam lahko v prihodnosti pomaga. Mislim, da lahko in zato smo ga tudi vpoklicali. Dobrodošlo je, da tako Macura kot Kosi veliko igrata, in to v zelo zahtevnem tekmovanju, kot je Liga ABA.

Omenili ste Haba, ki je nedvomno zelo zanimiv košarkar. Potem ko je izgubil veliko kilogramov in se preselil v Ljubljano, je nase opozoril z igrami v državnem prvenstvu. Verjamete, da lahko dobi konkretne minute že zdaj?
Bomo videli. Težko kar koli rečem. Upam, da lahko. Bomo pa videli, kako se bo obnesel, kako bo šlo vse skupaj. Igra zelo dobro, je pa treba počakati. Reprezentančne tekme v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo so zelo zahtevne. Težko je primerjati igralce, ki dobro igrajo v slovenski ligi, oziroma napovedati, kako se bodo glede na izkušnje, ki so pri Blažu seveda zelo majhne, odzvali in igrali proti najboljšim hrvaškim in švedskim košarkarjem, ki so trenutno na voljo.

Prej sva govorila že o Glasu. Še nekaj mladih igralcev dobiva priložnost v močnih ligah, kot na primer v Španiji Žiga Samar. Pri Iliriji odlično igra še en visok mladenič, Saša Ciani, ki je celo med najučinkovitejšimi posamezniki slovenske lige. Torej je kar nekaj zanimivih imen za prihodnost reprezentance.
Tu bi recimo omenil še Luko Ščuko, pa Jana Videta v Real Madridu, ki je sicer še malce mlajši … Imamo kar nekaj mladih upov, potencialov za mogoče še kaj več,kot samo evropsko košarko. Zelo pomembno je, da se razvijajo v klubih, imajo kakovosten trening in ob tem dobivajo tudi konkretno priložnost za igro na tekmah. Ker igralec, ki sedi na klopi, se po mojem mnenju ne more razvijati. Zelo je pomembno, da v klubih igrajo, pridobivajo izkušnje, navsezadnje tudi delajo napake, saj se na tak način tudi učijo, in samo upam, da bodo vsi ti obetavni igralci, ki jih imamo kar nekaj, v prihodnosti dobivali konkretne priložnosti v klubih, da bodo lahko tudi potem pomagali reprezentanci.

Žan Mark Šiško je zaradi poškodbe moral izpustiti olimpijsko akcijo. Sta potem še kaj govorila?
Bila sva v stiku poleti. Zdaj ne, saj preprosto ni realno, da bi lahko prišel v reprezentanco. Lani sem še nekako upal, da bi mogoče lahko v kvalifikacijah pomagali igralci iz Evrolige. Kljub vsem naporom, ki smo jih vložili, to ni bilo mogoče. Tudi glede na urnik tekem, ki jih imajo, je tako rekoč nemogoče pričakovati, da bi se pridružili reprezentanci. Šiško je bil poškodovan, v zadnjem času pa je imel zdravstvene težave. Upam, da se bo lahko čim prej vrnil in začel igrati. Konec koncev lahko rečem, da nanj resno računamo naslednje poletje v novi reprezentančni akciji.

Da bi evroligaši prišli le na drugo tekmo kvalifikacijskega okna, verjetno tudi sicer nima smisla, saj bi se pridružili le tik pred obračunom brez kakršnega koli treninga.
Glede na moje izkušnje tudi klubi igralcem ne pustijo, ne glede na to, da se urniki tekem ne prekrivajo popolnoma. Preprosto jih ne pustijo. Po eni strani razumem, saj imajo mogoče tekme že čez dan ali dva. To je potem moteče za klub. Tudi ne želim vršiti pritiska na igralce, da poskušajo, saj je navsezadnje njihov status v klubu zelo pomemben in ne bi želel, da si ga zaradi tega pokvarijo. Treba bi bilo najti rešitev na višji instanci. Edina možnost je, da bi uskladili urnike in bi se tako lahko evroligaški košarkarji pridružili reprezentancam.