Državnotožilski svet je pozdravil seznanitev vlade s predlogom za imenovanje Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca ‒ omenjena tožilca je namreč že lani predlagal ravno DTS. Obenem pozdravlja tudi odločitev vlade, da ta predlog posreduje Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO) v nadaljnje postopke. Kot ocenjuje, je oz. bo vlada s tem izpolnila svoje zakonske obveznosti.

V zvezi s tem, da je predlog za imenovanje Frank Eler in Oštirja glede na četrtkov sklep vlade začasen, dokler ne bo uspešno zaključen nacionalni del postopka imenovanja kandidatov za evropska delegirana tožilca, so na DTS-ju v sporočilu za javnost pripomnili, da "predpisi začasnega imenovanja ne predvidevajo, niti vladi ne dajejo pristojnosti, da bi na kakršen koli način zamejevala ali posegala v predlog DTS-ja za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev".

Ponovili so še, da je bil postopek oblikovanja predloga za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev "izveden v skladu s predpisi, izbira kandidatov pa je temeljila na presoji njihove strokovnosti".

Odločitev vlade je pozdravilo tudi vrhovno državno tožilstvo, saj je zavlačevanje te odločitve "oviralo ne le delo EJT, ampak je zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti, ki jih ima Slovenija iz tega naslova, metalo slabo luč na celotno državo v očeh mednarodne skupnosti". Bruselj pozdravlja odločitev

Evropska komisija: Imenovanje je korak v pravo smer

Oglasili so se tudi v Bruslju, kjer so že več mesecev pozivali slovensko vlado, naj imenuje slovenska delegirana evropska tožilca, saj neimenovanje otežuje delovanje evropskega tožilstva. Kot je povedal govorec Evropske komisije Christian Wigand, je imenovanje korak v pravo smer, a napovedal, da bodo razvoj dogodkov "še naprej pozorno spremljali do uspešnega in zakonitega končanja".

Ob tem je spomnil, da je bila komisija ves čas na vseh ravneh v tesnem stiku s Slovenijo in da je vseskozi pozivala k imenovanju evropskih delegiranih tožilcev brez nadaljnjih zamud.

Podpredsednica komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost, je na Twitterju čestitala imenovanima Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju. "Zdaj so imenovani vsi delegirani tožilci," je zapisala Jourova in dodala znak za aplavz.

Kaj pomeni, da sta imenovana "začasno"?

Precej razprave je sprožila tudi odločitev slovenske vlade, da tožilca imenuje "začasno". Glede tega je Wigand dejal, da je postopek zdaj v rokah evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki bo na podlagi predloga evropske glavne tožilke Laure Kövesi odločil o kandidatih, ki ju je imenovala Slovenija. Tudi na vrhovnem državnem tožilstvu so izrazili "začudenje" zaradi "začasnosti" vladnega sklepa, saj ne vedo, "kaj ta začasnost dejansko pomeni in kaj je vlado vodilo do takšne nenavadne odločitve".

Na ministrstvu za pravosodje so za STA pojasnili, da je vlada pri začasnem predlogu imenovanja izkoristila možnost, ki jo daje peti odstavek 17. člena Uredbe 2017/1939/EU. Ta določa, da v primeru, če storitve evropskega delegiranega tožilca niso več potrebne za opravljanje dolžnosti Evropskega javnega tožilstva, država članica o tem nemudoma obvesti evropskega glavnega tožilca in po potrebi za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca.

Ministrstvo: Korist imenovanja začasnih tožilcev večja od škode, a grožnje škode ne bo več, ko bosta izbrana nova kandidata

Kot so še dodali, izbirni postopek kandidatov za evropska delegirana tožilca, ki je bil izpeljan na podlagi prvega javnega poziva iz oktobra lani, resda ni sledil določbam zakona o državnem tožilstvu, a koristi od storitev začasno predlaganih kandidatov za evropska delegirana tožilca "pretehtajo nad škodo, ki jo EJT-ju in Republiki Sloveniji povzroča dvom o zakonitosti izbirnega postopka".

Koristi od te začasne rešitve pa je mogoče po pisanju ministrstva opravičiti le, "dokler vlada EJT-ju ne predloži novega predloga kandidatov, ki bodo izbrani na podlagi zakonitega in transparentnega postopka izbora izmed zadostnega števila strokovnih in neodvisnih kandidatov". Vlada tako meni, da bo takrat nastala potreba po predlaganju drugih dveh kandidatov.

Uredba določa, da država članica brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti evropskega delegiranega tožilca

Omenjeni peti odstavek 17. člena uredbe EU-ja sicer navaja, da članica evropskega glavnega tožilca nemudoma obvesti, če evropski delegirani tožilec odstopi, če njegove storitve niso več potrebne za opravljanje dolžnosti EJT-ja, če je razrešen s položaja ali ga zapusti iz katerega koli drugega razloga. Po potrebi za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca. V četrtem odstavku istega člena medtem piše, da "država članica brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti evropskega delegiranega tožilca ali proti njemu sprejeti disciplinskega ukrepa iz razlogov, povezanih z njegovimi pristojnostmi na podlagi te uredbe".

Pravni strokovnjaki: Izbira besede "začasno" nesmiselna

Pravni strokovnjaki se načeloma strinjajo, da je navedba o začasnosti oziroma začasna seznanitev vlade brezpredmetna oziroma nesmiselna. Evropska delegirana tožilca namreč predlaga DTS, vlada se s predlogom zgolj seznani in ga posreduje naprej EPPO-ju, kolegij evropskih tožilcev pa lahko nato kandidata ali imenuje za petletni mandat ali pa ga zavrne, če ga oceni kot neprimernega, je za N1 pojasnila Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete.

"Tožilski svet je tisti, ki kandidata predlaga in ju ne more predlagati začasno. Vlada pa se s predlogom seznani in tudi tukaj ni mogoče, da se seznani s predlogom kandidatov samo začasno," je pojasnila. "Mimo določenih krivdnih razlogov je predčasno prenehanje funkcije evropskega delegiranega tožilca mogoče samo, če tak tožilec sam odstopi s funkcije," je dodala in ocenila še, da bosta Frank Elerjeva in Oštir, če ju bo kolegij EPPO-ja dejansko imenoval, na tem položaju vsaj za petletni mandat.

Tudi profesor za evropsko pravo na Novi univerzi Matej Avbelj je za N1 ocenil, da je s četrtkovim sklepom vlade "z vidika Slovenije zadeva zaključena", enako je za TV Slovenija dejal predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič: "Vlada bo imeni poslala v Luksemburg, kjer bodo opravili dokončno izbiro. Pojma začasnosti zakon o državnem tožilstvu ne pozna," je izjavil.

Hojnikova je sicer opozorila, da bi lahko začasnost vladne seznanitve vendarle pripeljala do nadaljnjih pravnih zapletov, ki pa jih je težko napovedati, saj je to prvi tovrstni primer.

V EJT-ju uradnega sporočila še niso prejeli

V evropskem javnem tožilstvu so v četrtek v prvem odzivu zapisali, da novice za zdaj ne morejo komentirati, ker od slovenskih oblasti še niso prejeli uradnega sporočila o predlogu kandidatov za položaja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji.

Glede postopka izbire pa so pojasnili, da kandidate za položaje evropskih delegiranih tožilcev imenuje sodelujoča država. Ko evropsko javno tožilstvo prejme predlog, kandidate interno oceni, nato pa kolegij tožilstva odloči, ali jih imenuje ali ne. Odločitev na koncu tudi javno sporočijo.

EU je evropsko javno tožilstvo, pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja, vzpostavil junija letos. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija, ki do četrtkove odločitve vlade edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.