Rezultati so presenetili nevladne organizacije, saj so brez sredstev ostale tudi nekatere z dolgoletno tradicijo in ustreznimi referencami. Prvi so se odzvali ustvarjalci s področja uprizoritvenih umetnosti.

Strokovna komisija za področje uprizoritvenih umetnosti neodvisne produkcije je na štiriletnem programskem razpisu izbrala osem zavodov in društev. Nekatere uveljavljene nevladne organizacije, kot so Maska, Mesto žensk, Emanat, Delak, Nomad Dance Academy Slovenija in Gledališče Glej, so tokrat ostale brez državne podpore, ki je ključna za njihovo delovanje.

Gledališče Glej je bilo od samega začetka mehanizma programskega sofinanciranja ministrstva za kulturo vključeno v to. To je prvič v zgodovini, da ni dobilo teh finančnih sredstev, pove Inga Remeta, predsednica društva, vodja programa in mladinskih ter izobraževalnih projektov pri Gleju.

"Preseneča nas, da se je to zgodilo, saj je strokovna komisija reference gledališča ocenila kot presežne. Gledališče Glej je sicer po oceni strokovne komisije doseglo potrebno število točk na razpisu, vendar tokrat žal nismo prišli med prvih osem programov, ki bodo sofinancirani. Razpis namreč predvideva financiranje največ osmih na področju uprizoritvenih umetnosti. Seveda je treba stremeti k temu, da se odpira prostor za nove projekte, vendar hkrati podpirati tiste, ki so skozi desetletja gradili. Ključnega pomena je kontinuiteta dela," pravi.

Sorodna novica Gledališče Glej ostalo brez sredstev ministrstva za kulturo

"Ogroženi so vsi projekti, ki jih imamo v dolgoročnem načrtu"
Kaj bo to zanje pomenilo? Zagotovo programsko krčenje, odgovarja. "Ogroženi so vsi projekti, ki jih imamo v dolgoročnem načrtu, odpovedanih bo mnogo mednarodnih sodelovanj."

Sredstva programskega razpisa ministrstva za kulturo pomenijo stabilen finančni temelj, na podlagi katerega so lahko vstopali v druge, predvsem evropske razpise. Pridobivanje evropskih sredstev je namreč pogojeno z že pridobljenimi sredstvi.

Možnosti pritožbe na rezultate razpisa, kot poudarja, ni, možnost so le tožbe. Zdaj so torej v postopku iskanja pravnih sredstev.

Kljub močnim referencam izpadla tudi Maska
Tudi za Masko to pomeni velik finančni izpad, upad produkcij, sodelovanj, negotovo prihodnost in nezmožnost kandidiranja na evropskih razpisih, pravi Alja Lobnik, direktorica zavoda Maska.

"Mi cenzusa sicer nismo dosegli, kar je nenavadno, saj imamo izjemno močne reference. Če omenim le, da je na lanskem Borštnikovem srečanju žirija podelila kar sedem nagrad predstavi Gejm, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska. S temi istimi avtorskimi imeni gradimo kontinuiran program za naslednje štiriletno obdobje, ki je zdaj pod vprašajem. Diskrepanca med številom točk, ki smo jih dosegli na razpisu, in našo realnostjo je evidentna."

Meni, da je v času, ko se je Maska prenovila, dobila je novo vodstvo, po skoraj 30 letih je nastopila mlajša generacija, podpora ministrstva ključna. "Zdi pa se mi, da ni posluha za to, da bi se to polje sodobne umetnosti pomladilo in ohranjalo tudi v prihodnje. Na splošno lahko rečem, da je tendenca ministrstva za kulturo brisanje celotnega nevladnega sektorja," dodaja.

"Kaže se neka revanšistična politika"
Spomnila je, da je Maska izpadla že v prejšnjem programskem financiranju. "Takrat je šel zavod v tožbo, ustavno sodišče je odločilo, da gre vloga v ponovno presojo komisiji, ki je nato odobrila sofinanciranje zavoda za štiriletni programski razpis. Ni naključje, da so štiri stranke oziroma organizacije, ki so pri prejšnjem programskem razpisu tožile ministrstvo za kulturo tudi tokrat izpadle iz programskega financiranja. Kaže se neka revanšistična politika. Hkrati pa gre za organizacije, ki so mnogokrat precej glasne v tvorjenju kritike do oblasti, po drugi strani mnogokrat predstavljajo tisti del umetniškega prostora, ki je najbolj eksperimentalen."

Ministrstvo: Sredstva le najbolje ocenjenim projektom
Z ministrstva za kulturo so nam na kratko odgovorili, da sredstva dobijo najbolje ocenjeni projekti. V Društvu Asociacija pa poudarjajo dejstvo, da si financiranje zasluži bistveno več kot osem projektov.

V uradnem dokumentu Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2022–2025 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo je zapisano opozorilo, da je izvedba postopka razpisa povezana s proračunskimi zmogljivostmi ministrstva. Če se med izvedbo postopka razpisa toliko zmanjša obseg sredstev, ki so v državnem proračunu namenjena za kulturo, da ne zagotavljajo izpolnitve ciljev razpisa, lahko ministrstvo iz tega razloga postopek razpisa ustavi oz. v primeru že končanega izbora kulturnih programov v skladu s spremembami proračuna zniža obseg sofinanciranja, spremeni ali prekine že sklenjeno pogodbo o financiranju programa.

"Na to področje se ne gleda razvojno"
Po besedah Polone Torkar, strokovne sodelavke društva Asociacija, je temeljna težava programskega razpisa, da se kljub vse večji gospodarski uspešnosti sredstva ne večajo in se ne razpisuje večje število mest oziroma odobrenih projektov. "To pomeni, da do programskih sredstev zelo težko dostopajo novi referenčni producenti oziroma da brez sredstev ostanejo nekateri uveljavljeni, vrhunski, tudi pri strokovni komisiji tako ocenjeni producenti. To pomeni, da se na to področje ne gleda razvojno."

V društvu se sprašujejo, kako bo ministrstvo za kulturo zagotovilo sredstva za realizacijo tega programskega razpisa in hkrati sredstva za večletni projektni razpis, ki je trenutno v teku, ter še za zdaj neobjavljenega enoletnega projektnega razpisa za vsa področja umetnosti. "Namreč, ob nedavnem rebalansu proračuna je vlada spustila vrednost pri postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, iz katere se črpajo sredstva za te razpise. Skupna višina sredstev na večletnem projektnem razpisu in na ravnokar sklenjenem programskem razpisu že presegajo predvideno postavko za nekaj več kot 1.600.000 evrov. Kako bodo torej zagotovili sredstva, še ni jasno."

Podobna zgodba se odvija tudi na področju glasbenih, intermedijskih in vizualnih umetnosti.