Pred začetkom kampanje so opravili raziskavo zavedanja o digitalni varnosti med slovenskimi uporabniki družbenih omrežij. Ugotovili so, da je strah vdora v spletne račune precej visok, ukrepanje glede digitalne varnosti pa na drugi strani nizko.

Konkretno, večino slovenskih uporabnikov družbenih omrežij (59 odstotkov) skrbi morebitni vdor v računalnik, a jih hkrati manj kot četrtina, denimo, uporablja varnostno orodje, znano kot dvostopenjsko preverjanje pristnosti (2FA).

Hkrati je kar 91 odstotkov uporabnikov izrazilo, da je pripravljeno nameniti več kot pet minut za svojo digitalno varnost. Prav toliko časa je po trditvah Mete potrebno za izboljšanje varnosti na družbenih omrežjih. Sami lahko po preizkusu nasvetov dodamo, da celotna izvedba morebiti traja malo dlje, a ne več kot 15 minut.

Meta uporabnike Facebooka v Sloveniji poziva, da uporabijo preprosto orodje: varnostni pregled Facebooka (angl. Facebook Security Checkup), s katerim lahko omogočijo že omenjeno dvostopenjsko preverjanje pristnosti (več v nadaljevanju) ter nastavijo prejemanje opozoril, kadar se nekdo v njihov račun vpiše iz nove naprave ali nepričakovane lokacije. Če ta nekdo niste bili vi, čim prej zamenjajte geslo.

V preverjanju zasebnosti (Facebook Privacy Checkup) pa lahko določite, kdo vidi naše objave in kako vas ljudje lahko najdejo na Facebooku.

Kot pri vseh dejavnostih na spletu, kjer imamo uporabniški račun, so tudi na družbenih omrežjih pod okriljem Mete pomembna gesla. Četrtina slovenskih uporabnikov Facebooka gesla nikoli ne zamenja. Meta svetuje, da je geslo nujno treba zamenjati, kadar koli sumimo na zlorabo računa, sicer pa priporočajo menjavo gesla enkrat na vsake tri mesece. Pri tem veljajo standardna pravila, da ne uporabljamo istega gesla za več različnih računov, zanj ne uporabimo svojega imena in v geslo vključimo različne znake (črke, številke, ločila).

Digitalna varnost kot zdravje

Pri Meti digitalno varnost primerjajo z zdravjem. "Nekateri nanj pomislijo in obiščejo zdravnika le takrat, kadar je nekaj narobe. Vendar je preventiva lahko enako pomembna. Zato se zdravo prehranjujemo, telovadimo, umivamo roke, cepimo in izvajamo druge previdnostne ukrepe za zaščito svojega dobrega počutja. Podobno bi morali sprejeti previdnostne ukrepe, da zmanjšamo zelo resnična tveganja za svojo digitalno varnost in zasebnost ter preprečimo, da bi bili žrtev goljufij," je za MMC pomen varnostnih ukrepov orisala vodja javne politike pri Meti Eva Ivančič.

Facebook in pretekle zlorabe osebnih podatkov

Facebook se je v preteklosti sicer že večkrat zapletel v škandale zaradi neustreznega varovanja osebnih podatkov svojih uporabnikov. V najbolj znanem primeru iz leta 2018 se je podjetje Cambridge Analytica pod pretvezo, da gre za akademske raziskave, dokopalo do osebnih podatkov okoli 50 milijonov uporabnikov. Zadnji in še obsežnejši primer sega v leto 2021, ko je nekdo na hekerskem forumu objavil osebne podatke – imena, lokacije, telefonske številke, rojstne dneve in elektronske naslove – okoli 535 milijonov uporabnikov. Facebook je v odzivu sporočil, da so hekerji izkoristili ranljivost v sistemu, ki je bila odpravljena leta 2019, je poročal Bussiness Insider. Gre samo za dva izmed najobsežnejših primerov.

Meta na poti skozi "širši filozofski premik"

Zaradi takšnih in podobnih škandalov Facebookova akcija izboljšanja digitalne varnosti za uporabnike morebiti lahko privzdigne kakšno obrv. Podjetje smo zato vprašali, kako nameravajo znova pridobiti zaupanje javnosti glede vprašanj zasebnosti.

"Gremo skozi širši filozofski premik glede tega, kako kot podjetje pristopamo k odgovornosti," za MMC zatrjuje Eva Ivančič in dodaja, da si je Facebook v prvem desetletju delovanja prizadeval predvsem za gradnjo orodij, ki so "ponujala družabna doživetja".

"V povezavi s številnimi vprašanji, kot so zasebnost podatkov, lažne novice, vmešavanje v volitve, smo zdaj bolj proaktivni pri nadzorovanju. Vemo, da ni dovolj samo izdelati orodij, zagotoviti moramo, da se uporabljajo za splošno dobro," še trdi sogovornica.

Dodaja, da Meta ogromno vlaga v varnost in zaščito. Lani so za to problematiko po njenih navedbah namenili pet milijard dolarjev, za zagotavljanje varnostni in zaščito platform pa trenutno zanje dela 40.000 ljudi, ki "vsak dan blokirajo na milijone lažnih uporabniških računov".

Haugen razkrila zavedanje in neukrepanje ob duševnih stiskah

Sorodna novica Žvižgačka: Facebook ve, da škodi otrokom in slabi demokracijo, a tega ne bo spremenil

Zainteresirano javnost je lani pretresla tudi izpoved žvižgačke Frances Haugen, ki je sprožila resne dvome glede skrbi Mete za dobro počutje svojih uporabnikov.

Žvižgačka je razkrila, da se Facebook zaveda škode, ki jo povzroča, vendar tega zaradi dobičkov ne bo spremenil.

Med njenimi razkritji je v ZDA še najbolj odmevala notranja preiskava podjetja, ki je odkrila, da Instagram negativno vpliva na duševno zdravje najstnic, povzroča težave s samopodobo, vodi v depresijo in samomorilske misli, zdravstvene težave in podobno. Vsega tega se je vodstvo zavedalo, vendar ni ukrepalo.

Ivančič: "Družbeni mediji sami po sebi niso dobri ali slabi."

Eva Ivančič odgovarja, da so tako notranje kot zunanje raziskave o vplivu družbenih omrežjih na počutje ljudi dale različne rezultate. "Družbeni mediji sami po sebi niso dobri ali slabi za ljudi. Nekaterim se enkrat zdi, da jim pomagajo, naslednji dan se jim zdijo problematični. Isti človek ima lahko en dan na družbenem omrežju pomemben pogovor s prijateljem, naslednji dan pa se z njim spre. Zdi se, da je najpomembneje, kako ljudje uporabljajo družbena omrežja, in njihovo stanje duha, ko jih uporabljajo," meni Ivančič.

"Številni trdijo, da Instagram lahko izboljša nekatere stvari ali pa nima nobenega učinka, nekateri, zlasti tisti, ki so se že počutili slabo, pa pravijo, da Instagram lahko stvari še poslabša. V raziskovalnem svetu to ni presenetljivo ali nepričakovano. Težave, kot sta negativna družbena primerjava in tesnoba, obstajajo na svetu, zato bodo obstajale tudi na družbenih medijih," sogovornica skuša razložiti, da Instagram naj ne bi predstavljal izvora težav mladih uporabnikov.

Sprejeti ukrepi za preprečevanje zlorab mladoletnikov

V isti sapi poudarja, da vse ugotovitve jemljejo resno in skušajo izboljšati Instagram, predvsem na področjih ustrahovanja, samomorov in samopoškodovanja ter motenj hranjenja. "Razvili smo funkcije, s katerimi se lahko ljudje zaščitijo pred ustrahovanjem. Vsem uporabnikom smo dali možnost, da skrijejo število všečkov. Še naprej povezujemo ljudi, ki imajo morda težave, z lokalnimi podpornimi organizacijami," sogovornica pojasnjuje način delovanja.

V tehničnem smislu je Meta uporabnikom Instagrama onemogočila označevanje ali omenjanje (angl. tagging, mentioning) najstnikov, ki jim ne sledijo. Mlade prav tako usmerjajo k različnim temam, če se predolgo zadržujejo pri eni sami. Uvedli so funkcijo "vzemi premor", ki uporabnika opozori, če predolgo "štrka" po telefonu.

Tudi pri Facebooku so pozorni na najstnike – njihove objave se prikazujejo le njihovim prijateljem, zunanji iskalniki ne prikazujejo njihovih uporabniških računov, omejeno je prejemanje sporočil neznancev.

Lani je Meta izdala priročnik Get Digital v slovenščini, "celovit digitalni izobraževalni kurikul za starše, učitelje in najstnike".

Kljub omenjenemu trudu podjetja imata tako Facebook kot Instagram sicer še zmeraj težavo pri razpoznavanju mladoletnih, saj lahko vsak uporabnik poljubno vnese svojo starost. Uporabnik lahko svojo starost sicer dokazuje z digitalno kopijo osebnega dokumenta, vendar ta možnost za uporabnike ni zavezujoča.

Največja grožnja vdora med Slovenci je "škodovanje ugledu"

Pri raziskavi Mete je zanimiva tudi ugotovitev, da ima večina Slovencev (53 odstotkov) za največjo grožnjo vdora "škodovanje ugledu" s poslanimi zasebnimi sporočili ali objavami. Takšna zaskrbljenost zgolj potrjuje tezo, da so družbena omrežja sicer javna, vendar jih številni dojemamo intimno.

Tega se zaveda tudi Meta, ki digitalno varnost na družbenem omrežju primerja z varnostjo doma. Tako kot imamo v domu številne nam drage stvari, tudi na družbenih omrežjih hranimo fotografije in z njimi spomine ter smo v stiku z družino in prijatelji.

"V svoje resnične domove vgrajujemo ključavnice, uporabljamo celo alarme in sisteme kamer. Povečanje varnosti v digitalnem svetu je veliko lažje," poudarja Eva Ivančič in slovenske uporabnike še enkrat več spodbuja, da naredijo osnovne varnostne korake.

Dvostopenjsko preverjanje poteka prek SMS-a ali aplikacije

Ponovimo, pregled varnostnih in zasebnostnih nastavitev, sprememba gesla, dvostopenjsko preverjanje pristnosti (2FA). "Deluje zelo preprosto; ko se nekdo prijavi v račun z nove naprave ali nenavadne lokacije, mora poleg vnosa gesla vnesti tudi dodatno kodo, ki jo prejme na mobilno napravo, na primer prek SMS-a ali overitvene aplikacije. Ali pa, in to je najvarnejša možnost, uporabite fizični (USB) varnostni ključ," delovanje 2FA pojasnjuje sogovornica.

Facebook ob tem omogoča tudi izbiro zaupanja vrednih stikov med prijatelji. Če izgubite dostop do računa, vam lahko pomagajo in dokažejo vašo identiteto. "To je podobno, kot da bi nekomu dali ključ, ko greste na dopust," dodaja Eva Ivančič.

Metino kampanjo digitalne varnosti v Sloveniji podpira Urad vlade RS za informacijsko varnost (URSIV). "Ne le pri uporabi družbenih omrežij, tudi drugače bodite previdni na internetu. Sledite tudi nasvetom programov Varni na internetu (https://www.varninainternetu.si/ ) in SAFE.si (https://safe.si/ ) ter URSIV na Twitterju (@URSIV_Slovenia)," je v izjavi za javnost priporočila za varnost posameznika na internetu naštel vodja sektorja Marjan Kavčič.

Facebook ostaja daleč največje družbeno omrežje na svetu

Čeprav se Facebook številnim mladostnikom že davno zdi passé in četudi je lani sploh prvič od zagona leta 2004 zaznal upad dnevno aktivnih uporabnikov, je Facebook še zmeraj daleč največje družbeno omrežje na svetu.

Eva Ivančič v intervjuju navaja, da ima Facebook trenutno 3,6 milijarde dnevno aktivnih uporabnikov. Po dostopnih podatkih na različnih portalih mu sledita YouTube in WhatsApp (ki je tudi del Mete) z okoli dvema milijardama uporabnikov. Kitajski TikTok je medtem lani jeseni prešel milijardo mesečno aktivnih uporabnikov.

Meta kljub grožnji "nima želje ali načrtov umika iz Evrope"

Meta je sicer letos zagrozila, da bi lahko zaradi nesoglasij glede prenosov podatkov med EU-jem in ZDA, natančneje zaradi hranjenja podatkov evropskih uporabnikov na ameriških strežnikih, v Evropi ugasnili platformi Facebook in Instagram.

Evropski voditelji so grožnjo pospremili z nasmeškom. "Po hekerskem napadu zadnja štiri leta živim brez Facebooku in Twitterja in moje življenje je fantastično," je dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck. "Lahko potrdim, da je življenje brez Facebooka zelo dobro," je na skupni konferenci dodal francoski finančni minister Bruno Le Maire.

Eva Ivančič glede zadnjega spora poudarja, da "podjetja potrebujejo jasna globalna pravila za dolgoročno zaščito čezatlantskih podatkovnih tokov", a hkrati zagotavlja, da Meta "zagotovo nima nobene želje ali načrtov umika iz Evrope".