Bruselj je v sredo oddajanje ruskima medijema RT in Sputnik prepovedal z objavo sankcij v uradnem listu. V njem so zapisali, da "uvajajo nove ukrepe proti ruskim medijem, ki se ukvarjajo s propagandnimi akcijami". Prvi diplomat Unije Josep Borrell je ob tem poudaril, da so naredili "pomemben korak proti manipulacijski operaciji ruskega predsednika Vladimirja Putina".
Vendar precedenčna blokada s strani institucije, ki vseskozi poudarja pomen svobode govora in medijev, ni samo boj proti dezinformacijam, temveč tudi boj za nadzor nad medijsko krajino, je za MMC ocenil profesor novinarstva Igor Vobič. "Zgodovina nas uči, da moramo biti posebej pozorni, ko politična oblast določa koordinate resnice ter z njimi neposredno posega v medijsko bero državljanov in njihove mnenjske procese," opozarja.
Po njegovi oceni je prepoved ruskih medijev de facto cenzura in del diskurzivnega boja za interpretacijo vojne v Ukrajini. "Bliskovito sprejeta in v uradni list vpisana, čeprav ni tako imenovana, cenzura ruskih državnih medijev, v EU-ju zadeva ne le boj za interpretacijo vojne v Ukrajini v evropskih državah, temveč ima zaradi ohlapnih meril in svojstvene pravne podlage ukrepa lahko daljnosežne učinke," opozarja tudi na precedenčnost odločitve.
Tudi Društvo novinarjev Slovenije je v odzivu za MMC opozorilo na pravno podlago ukrepa Evropske unije. "Regulacija medijev je v pristojnosti držav, zato je po mnenju Evropske zveze novinarjev, ki se mu pridružujemo, pravna podlaga EU-ja za podeljevanje ali odvzem licenc za oddajanje vprašljiva," so zapisali.
Googlov iskalnik ne najde več Sputnika in RT-ja
Sankcije EU-ja predvidevajo prepoved širjenja vsebin RT-ja in Sputnika po kabelski povezavi, satelitu in spletu. Spletna portala RT-ja in Sputnika sta bila v četrtek še običajno dostopna. V petek ju je Googlov iskalnik odstranil in ju med rezultati iskanja ne prikazuje več.
Ruske oblasti stopnjujejo pritisk na domače medije
Ruska oblast je med invazijo na Ukrajino zaostrila nadzor nad domačo medijsko krajino. Medijem so za poročanje o vojni v Ukrajini prepovedali uporabljati izraze, kot so "invazija", "vojna" in "napad". Namesto tega morajo uporabljati denimo izraz "posebna vojaška operacija", pri tem pa lahko uporabljajo zgolj uradno potrjene informacije o žrtvah vojne.
Zaradi omejitev oblasti sta v četrtek prenehala delovati neodvisni radio Eho Moskve in neodvisna televizija Dožd. Ruski medijski regulator Roskomnadzor je zaradi "širjenja lažnih informacij o vojni v Ukrajini" v prejšnjih dneh omejil dostop do spletnih strani BBC-ja, Radia Liberty, Deutsche Welle in Meduze.
Neodvisni časopis Novaja Gazeta je medtem sporočil, da bo zaradi cenzure prenehal poročati o vojni v Ukrajini, bo pa še naprej poročal o posledicah za Rusijo, kot je slabšanje gospodarskih razmer in pregon disidentov. "Vojaška cenzura v Rusiji je hitro prešla v novo fazo: od grožnje blokiranja in zapiranja publikacij (skoraj v celoti izvedena) je prešla na grožnjo kazenskega pregona tako novinarjev kot državljanov, ki širijo informacije vojaških dejanj sovražnosti, ki se razlikujejo od sporočila za javnost ministrstva za obrambo. Nobenega dvoma ni, da se bo ta grožnja uresničila," je časopis zapisal v sporočilu bralcem.
Ruski parlament je namreč v petek potrdil tudi zakon, ki uvaja zaporne kazni za ljudi, ki širijo "lažne informacije" o ruskih oboroženih silah. Kršilcem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Zahodni mediji zaradi spornega zakona zapuščajo Rusijo
Britanski BBC je v petek popoldne že sporočil, da začasno prekinja delo vseh svojih novinarjev v Rusiji. Sledila sta mu ameriška tiskovna agencija Bloomberg News in kanadska javna radiotelevizija CBC, nato še ameriška radiotelevizija ABC in televizija CBS News. Ameriški CNN bo prenehal oddajati v Rusiji.
Generalni direktor BBC-ja Tim Davie je dejal, da nova zakonodaja kriminalizira proces neodvisnega novinarstva, ter poudaril, da bodo o invaziji še naprej poročali, tudi v ruščini.
Zaradi zagroženih sankcij se je enako odločila RTV Slovenija. Do natančne proučitve morebitnih posledic nove zakonodaje se tudi dopisnica RTV Slovenija iz Moskve Vlasta Jeseničnik v program ne bo oglašala.
EU vseskozi poudarja svobodo medijev
Rusija bila zaradi širjenja državnega nadzora nad mediji že večkrat na udaru zaradi kršenja medijske svobode in na lestvici Novinarjev brez meja o medijski svobodi v državi zaseda šele 150. mesto med 180 državami. Evropska unija se trudi delovati nasprotno in vseskozi poudarja pomembnost svobode medijev in medijskega pluralizma, na isti lestvici pa se pet držav Unije uvršča med prvih deset držav.
"Mediji so steber demokracije. /.../ Zato bo Evropska komisija predlagala skupna pravila in zaščitne ukrepe za zaščito neodvisnosti in pluralizma medijev," je ob začetku razprave o predlagani zakonodaji o svobodi medijev januarja letos dejala podpredsednica komisija, pristojna za vrednote in transparentnost, Vera Jourova. "EU bo še naprej nasprotovala kakršnemu koli omejevanju svobode izražanja in cenzuri," pa je lani ob svetovnem dnevu svobode tiska poudaril prvi diplomat Unije Borrell.
Prav zaradi neprenehnega poudarjanja Unije o pomenu svobode govora in medijev se zdi cenzura s strani Bruslja še toliko bolj nenavadna. Vobič glede tega poudarja, da v EU-ju nujno potrebujemo predvsem široko in poglobljeno razpravo o mejah in pasteh medijske svobode.
DNS: Cenzura ni pravi način za boj proti dezinformacijam
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v svojem odzivu sicer izrazilo ostro nasprotovanje politično propagandnim vsebinam pod krinko novic, vendar so tako kot Vobič prepoved ruskih medijev v EU-ju označili za de facto cenzuro. "Društvo novinarjev Slovenije odločno nasprotuje vsem politično-propagandnim vsebinam, ki se izdajajo za novinarske. Obenem pa menimo, da cenzura ni pravi način za boj proti dezinformacijam in propagandi," so zapisali in dodali, da ima "Evropska demokracija svoje temelje prav v svobodi izražanja".
Namesto prepovedi medijev se DNS-ju zdi primerneje poudarjati primere manipulacij in dezinformacij ter jih ovreči z dejstvi. "Po našem mnenju se je proti dezinformacijam treba boriti z dejstvi, manipulacije soočati z argumenti, opozarjati na politično in finančno odvisnost ruskih medijev, njihovo neavtonomnost pri sprejemanju uredniških odločitev," so še zapisali v odzivu za MMC.
DNS je opozoril tudi na drugo posledico blokade, in sicer da se bo v Rusiji še dodatno zmanjšala pluralnost medijev. "Posledica blokade so tudi povračilni ukrepi zoper evropske medije v Rusiji, zaradi česar se je tam še zmanjšala ponudba verodostojnih informacij," so zapisali. Kot že omenjeno, je denimo britanski BBC že napovedal začasno prekinitev dela vseh svojih novinarjev v Rusiji.
EU novinarjem ruskih medijev dopušča delo, a ne objav?
Evropska unija v uradnem listu o sankcijah proti ruskim medijem še navaja, da naj bi spoštovala pravice in svoboščine iz Listine o temeljnih pravicah, saj lahko novinarji teh medijev še naprej opravljajo dejavnosti, kot so "raziskave in intervjuji". Postavlja se očitno vprašanje, kakšen smisel ima novinarsko delo brez občinstva.
Vobič opozarja tudi na finančni vidik blokade, ki bo medije spravil ob prihodke. "Blokada prinaša tem ruskim državnim medijem hud finančni udarec, ki jih bo spravil na kolena. Sorodne omejitve so na primer na RT America že prinesle ustavljanje medijske dejavnosti in odslavljanje zaposlenih," je še menil.
Google je že prejšnjo soboto ruski državni medijski hiši RT in več drugim ruskim kanalom zaradi "izrednih okoliščin" prepovedal prejemanje denarja za oglase na njihovih spletnih mestih, v aplikacijah in videoposnetkih v YouTubu, podobno kot je to storil Facebook po invaziji na Ukrajino.
Kdo ocenjuje propagando?
Prepoved oddajanja ruskih medijev naj bi bila sicer začasna. Evropska unija v uradnem listu predvideva, da je "ukrepe treba ohraniti, dokler se agresija na Ukrajino ne konča in dokler Ruska federacija in z njo povezani mediji ne prenehajo izvajati propagandnih akcij proti Uniji in njenim državam članicam". Pri tem ni jasno, kdo bo ocenjeval, kaj propaganda je.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o dogajanju v Ukrajini smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju v Ukrajini lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje