Večjega tveganja neposredno zaradi prekinitve uvoza zaradi vojne v Ukrajini in gospodarskih sankcij zoper Rusijo iz teh dveh držav na kmetijskem ministrstvu ne pričakujejo. Ob tem poudarjajo, da širše dogajanje v povezavi z vojno v Ukrajini tako ali drugače vpliva tudi na slovenski trg. "Države, ki so uvažale žita iz Ukrajine in Rusije, bodo zdaj iskale te surovine na drugih trgih. Velika nihanja na teh trgih bi lahko imele določene posledice na preskrbne verige posameznih držav, posredno pa tudi na trg v Sloveniji," opozarjajo na ministrstvu, kjer napovedujejo predvsem težave v povezavi s pomanjkanjem energentov in mineralnih gnojil, kar posredno vpliva tudi na stroške kmetijske pridelave, ter na dvig cen drugih surovin.
Cene surovin in energije so sicer močno narasle že pred ruskim napadom na Ukrajino, kar se je začelo poznati tudi na cenah hrane v Sloveniji. Po ruskem napadu in zahodnih sankcijah proti Rusiji so se razmere še zaostrile. V prihodnjih mesecih bodo, dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, po opozorilih ministrstva zelo nihale predvsem cene žita. Dvig cen surovin in energentov bo tako gotovo vplival na cene končnih prehrambnih proizvodov, za koliko se bodo te cene dvignile in kdaj bodo prenesene v končne proizvode, pa v tem trenutku po navedbah ministrstva ni mogoče napovedati. Trenutno zaradi velikega povpraševanja rastejo predvsem cene žit in moke, so izpostavili.
Pristojni zagotavljajo, da so zaloge polne, preskrba z živili pa nemotena
"V Sloveniji hrane zaradi vojne v Ukrajini ne bo zmanjkalo," je pretekli konec tedna zagotovil kmetijski minister Jože Podgoršek. Ob tem je minister poudaril, da ima Slovenija zaloge hrane tudi v blagovnih rezervah. "Tudi blagovne rezerve delajo in to je bilo eno od mojih prvih naročil – da gremo dejansko pogledat, da nimamo blagovnih rezerv zgolj na papirju. Blagovne rezerve so dejanska rezerva in na podlagi tega lahko resnično rečemo, da nam hrane res ne bo zmanjkalo in da ni potrebe, da potrošniki začnemo čezmerno kupovati, kot smo pred dvema letoma," je dejal v izjavi za Televizijo Slovenija.
Iz trgovinske zbornice so medtem sporočili, da oskrbne verige živil delujejo nemoteno in da je zalog dovolj. "Potrošniki so lahko povsem mirni. Trgovci imajo zadostne zaloge živil. Dobave potekajo nemoteno, brez sprememb v primerjavi s prejšnjimi obdobji," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica zbornice Mariča Lah. Po njenih besedah se sicer lahko res zgodi, da je kakšna polica za krajši čas tudi prazna, ker je ni mogoče takoj znova zapolniti, a je to le posledica tega, da vsako blago potrebuje nekaj časa na poti od skladišča do police.
Blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi
Iz Rusije pa je Slovenija v letu 2020 uvozila za 23,3 milijona evrov kmetijskih proizvodov, pri čemer pa so prevladovala gnojila v vrednosti 16,3 milijona evrov, so sporočili. V letu 2020 je Slovenija po podatkih Sursa iz Rusije uvozila za 560 tisoč evrov prehrambenih proizvodov, kar po navedbah ministrstva kaže, da slovenska živilskopredelovalna industrija ni bila tesno povezana z Rusko federacijo.
Eden prvih ciljev kmetijske politike je višja stopnja samooskrbe
V času zaostrenih razmer se vse bolj poudarja tudi pomen samooskrbe s hrano. "Stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane, zagotavljanje prehranske varnosti in čim višja stopnja samooskrbe so prvi cilj kmetijske politike v Sloveniji," so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. Kot poudarjajo, so za doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano pomembni predvsem ohranjanje primernega obsega kmetijskih zemljišč in njihovega pridelovalnega potenciala, zlasti njivskih površin, in ustrezna razmerja v agroživilski verigi.
Pomen povečanja samooskrbe je na srečanju kmetijskih gospodarstev z območja občine Lukovica izpostavil tudi minister Podgoršek. Po njegovih besedah Slovenijo pri tem čakajo številni koraki, pri čemer je nekaj ukrepov zapisanih v strateškem načrtu, kjer je ena od ključnih skrbi stabilizacija pridelave, je dejal. "Želimo si narediti trdne in močne verige, povezovati in oblikovati verige po veliki verjetnosti navzgor, torej od kmeta do trgovine. V teh dneh se je to pokazalo kot ključen korak, ki ga moramo narediti, da vendarle stabiliziramo pridelavo hrane in ponudbo v Sloveniji," so Podgorškove besede povzeli na kmetijskem ministrstvu.
Na ministrstvu so med ključnimi cilji izpostavili zagotavljanje pogojev in potencialov za ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje ter stabilnosti in odpornosti dohodkov kmetijskih gospodarstev in zagotavljanje vlaganja v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Poudarili so tudi pomen tesnejših, dolgoročnejših razmerij med primarnim sektorjem in živilskopredelovalno industrijo, ki so ključna tudi z vidika odzivanja na zaostrene gospodarske razmere.
Samooskrba žit in mesa
Pri pšenici je bila Slovenija v letu 2020 po podatkih ministrstva za kmetijstvo samooskrbna v 57 odstotkih, ječmenu v 82 odstotkih, rži pa 76 odstotkih. V letu 2020 je bila stopnja samooskrbe s koruzo 114-odstotna.
Dobava žit tudi po uvedbi madžarskih ukrepov stekla normalno
Na gospodarski zbornici ob tem poudarjajo predvsem vpliv, ki ga ima vojni konflikt v Ukrajini na slovenske tradicionalne trge, kot so Madžarska, Hrvaška in Srbija. Slovenija je po začasnih podatkih za 2021 uvozila za približno 381 tisoč ton žit v vrednosti 103 milijone evrov. Najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije pri uvozu žita so bile Madžarska (37 odstotkov celotne vrednosti uvoženega žita), Hrvaška (34 odstotkov) in Avstrija (12 odstotkov). Pri izračunu je sicer Surs upošteval pšenico in soržico, rž, ječmen, oves, koruzo, riž, sirek v zrnu, ajdo in druga žita.
Madžarska, ki je bila lani največja uvoznica žit v Slovenijo, je že sprejela odlok, ki predvideva predkupno pravico države za žito, ki je sicer namenjeno prodaji v druge države. Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bi omejitev, ki jo je uvedla Madžarska, vplivala na časovne zamike in zamude pri dobavi pšenice iz Madžarske, in izrazil pričakovanje, da Madžarska omogoči vsaj izpolnjevanje pogodbenih zavez v običajnih količinah.
O tem je govoril tudi z namestnikom madžarskega ministra, ki je pojasnil, da je ukrep začasen in da je bil uveden s ciljem zagotovitve prehranske varnosti na Madžarskem. Poudaril je, da Madžarska razume tudi napore Slovenije v smeri zagotavljanja prehranske varnosti za prebivalce Slovenije, zato se bodo trudili, da ne bo bistvenih vplivov na blagovne tokove in da ne bo večjih časovnih zamikov za že dogovorjene posle.
Na srečanju v Lukovici je minister Podgoršek sporočil, da na področju dobave pšenice iz sosednje Madžarske od slovenskih dobaviteljev prihajajo pozitivne informacije in da je dobava normalno stekla.
Za Slovenijo je pomemben predvsem uvoz gnojil iz Rusije
Ena večjih težav za slovensko kmetijstvo je sicer predvsem stanje na trgu mineralnih gnojil. Cene gnojil se že več mesecev višajo zaradi različnih razlogov, zdaj dodatno na ta trg vpliva še ruski napad na Ukrajino, vrstijo se opozorila o morebitnih zastojih pri njihovi dobavi, Slovenija pa svoje proizvodnje mineralnih gnojil nima. V zadnjih letih je bila glavni dobavitelj za slovenski trg Tovarna mineralnih gnojil v Kutini na Hrvaškem, v letu 2021 pa je bilo največ mineralnih gnojil uvoženih iz Rusije. Iz vsake od držav je Slovenija sicer uvozila po okoli 25 odstotkov. To po opozorilih ministrstva pomeni, da bo treba v prihodnje poiskati alternativne tržne poti za mineralna gnojila.
"S tehnologijami pridelave lahko delno pokrijemo odvisnost od tovrstnih hranil. Kot primer navajamo sajenje zrnatih stročnic in krmnih metuljnic. Večji obseg zrnatih stročnic in krmnih metuljnic v setveni strukturi lahko zmanjša potrebo po uporabi dušika iz mineralnih gnojil. Nadstandardne kmetijske prakse za učinkovitejšo rabo predvsem živinskih gnojil z zmanjšanjem izgub hranil, tako pri skladiščenju kot njihovi aplikaciji, tudi prispevajo k manjši porabi mineralnih gnojil," so sporočili z ministrstva.
V pridelavi poljščin predstavljajo stroški energentov, gnojil in zaščitnih sredstev od 15 do 30 odstotkov vseh stroškov pridelave, v živinorejski proizvodnji pa so stroški kupljene močne krme med 15 in 25 odstotki vseh stroškov. Ob dvigu cen bo zato letošnja setev zahtevala bistveno višje vložke v pomladanskih mesecih in posledično bistveno dražjo pridelavo hrane v primerjavi s preteklimi leti, opozarjajo na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenija.
V Panviti kritični do omejitve finančne pomoči na 100 hektarjev
Za pomoč kmetijskim proizvajalcem je vlada prejšnji teden zaradi vpliva rasti cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo sprejela odlok o finančnem nadomestilu. Glede tega ukrepa so v Panviti dejali, da bi to lahko bila zelo dobra odločitev, a so v skupini zelo razočarani zaradi omejitve. Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je namreč 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. V Panviti menijo, da vlada, predvsem pa kmetijsko ministrstvo, s tem ukrepom postavlja kmetijska podjetja v drugorazredni položaj. "Torej tisti, ki več hrane proizvajamo za trg, kot tržni pridelovalci, nismo deležni enakega pristopa pri nadomestilih zaradi vpliva povečanja cen gnojil," so navedli za STA.
Ministrstvo poudarja ažurno spremljanje stanja in enotno ukrepanje EU-ja
Kot so sporočili z GZS-ja, podjetja opozarjajo predvsem na visoka finančna sredstva, ki jih potrebujejo, za plačilo surovin in energentov, ki se dražijo dnevno. "Kmetijska in živilska podjetja se trudijo zagotavljati oskrbo, vendar opozarjajo na špekulativne nakupe in večkratno povečanje naročil, ki pa jih zaradi nedostopnosti surovin ne morejo dobaviti. Opozarjajo tudi na pomanjkanje drugih surovin, kot sta embalaža in steklo, kar onemogoča pravočasno izdelavo in dobavo živil in pijač. Prav tako se dnevno spreminjajo cene in dosedanja praksa in sistemi določanja cen tako na strani trgovine kot v javnih zavodih niso vzdržni in jih je treba menjati," so opozorili na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij na GZS-ju.
Za Slovenijo sta sicer trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na ravni EU-ja, poudarja ministrstvo za kmetijstvo. "Slovenija v tem trenutku proučuje vse mogoče scenarije, vendar pa enostranskih odločitev posameznih držav članic ne moremo podpreti. Skupna kmetijska politika in prost pretok blaga (tudi kmetijskih pridelkov) sta temelj delovanja EU-ja," so poudarili na ministrstvu, kjer poudarjajo, da je treba za oskrbo notranjega trga z žiti poiskati enotno rešitev, ki bo zagotavljala ustrezno oskrbo s hrano na celotnem ozemlju EU-ja.
Ministrstvo je zaradi trenutnih razmer v Ukrajini imenovalo tudi krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti, ki bo med drugim spremljala in analizirala stanje na trgu s prehrano za obvladovanje zaostrenih razmer. "Slovenija pripravlja nabor ukrepov za stabilizacijo trgov, ki jih bo uvedla, če bo treba posredovati," napovedujejo na kmetijskem ministrstvu. Poleg tega Evropska komisija že pripravlja ukrepe za zagotavljanje varne preskrbe s hrano in razmišlja o morebitnih novih trgih, ki bi lahko nadomestili izpad dobav iz Ukrajine in Rusije, so dodali na ministrstvu. Ob tem so poudarili, da je vsekakor treba storiti vse za dobro letino v letu 2022 in prihodnjih letih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje