Letos je mednarodno poslanico pod naslovom Morje spisala indijska lutkovna ustvarjalka Randžana Pandej, slovensko poslanico pa podpisuje študentka dramaturgije Tajda Lipicer. Nekaj besed je ob svetovnem dnevu lutk zapisala tudi predsednica Unime Slovenija Martina Maurič Lazar.

S simboliko morja povezane zgodbe
Randžana Pandej je v mednarodni poslanici poudarila pomen zgodb, ki jih je povezala s simboliko morja: "Morje pripovedovalce in njihove zgodbe že od nekdaj nosi z ene obale na drugo, z enega otoka na drugega, z ene celine na mnoge. Zgodbe so se tako med seboj prepletle, se prepojile s številnimi zmesmi kultur ter postale čarobne in nesmrtne."

"Morje ves čas navdihuje zgodbe, ki so polne morskih zmajev, morskih deklic in najrazličnejših domišljijskih bitij. S teh vodnih poti so princese in pirati, mornarji in trgovci prinesli skrinje zakladov, pripeljali izurjene obrtnike, dvorne norčke in eksotične izdelke, seveda pa tudi velike mitologije, zajete v delih, ko so Mahabharata, Ramajana, Sagar Manthana, Sindbad pomorščak, Potovanje na zahod, Tisoč in ena noč ter druga, s katerimi so se srečevali na popotovanjih med različnimi kulturami," je naštela.

Indijska lutkovna ustvarjalka je spomnila še na pomen morja, ki "ostaja čarobno in skrivnostno ter se dotika življenj milijonov ljudi na našem planetu. Napaja, ohranja in vznemirja domišljijo vsakogar. Ocean je sila, iz katere izvira vse življenje na tem planetu". Ob tem je opozorila na današnjo resničnost, ki je po njenih besedah pretresljiva. "Morje je zdaj naša skrajna meja – zadnja meja med nami in uničenjem življenja, kot ga poznamo. Dandanes je morje onesnaženo, z zadnjimi močmi se oklepa življenja, davijo ga mreže pohlepa in malomarno odvrženi odpadki. Postalo je le še mlaka, polna smeti, v kateri umirajo korale in morska bitja. Vsak od nas je del te žalostne resničnosti," je zapisala. Po njenem menju je izziv za vse današnje pripovedovalce zgodb, da obudijo spoštovanje do morij na planetu. "Združimo svoje talente in se posvetimo tej posebni nalogi. Zdaj!" je pozvala Randžana Pandej.

Slovensko lutkarstvo ubira korake naprej
Avtorica slovenske poslanice Tajda Lipicer je v svojem zapisu spomnila, da sta minili skoraj dve desetletji, odkar se je leta 2003 na pobudo svetovnega združenja lutkarjev Unima 21. marec v koledar zapisal kot svetovni dan lutk. V tem času se je na področju slovenskega lutkarstva zgodilo veliko – odprtje Lutkovnega muzeja na ljubljanskem gradu, znova je začela izhajati revija Lutka, zaživela je Kritiška platforma sodobnega lutkarstva ECPCP, je naštela.

Ob tem je nanizala vrsto razlogov za praznovanje dneva lutk, ki ga uvaja naslednji razlog: "Ker je pomembno, da ima lutkovna umetnost, ki je na področju gledališča marginalizirana, svoj dan." Kot enega od razlogov je navedla samo lutko, ki "v pozornih rokah animatorja postane posvečen predmet – tisti znak posvečenega in obrednega, ki je vpisan v matico zgodovine lutkovnega gledališča." Spet drug razlog je lutkarstvo: "Ker gre za umetnost, za katero ni zgolj naključje ali trivialno dejstvo, da je navdihnila imena, ki jih danes pojmujemo kot pionirje sodobnega gledališča," ter ker gre za "umetnost, ki ne postavlja meja na podlagi razlik, temveč te zaobjema v svojo umetniško govorico in komunicira večjezično".

Kot zadnji razlog je navedla nekaj povsem osebnega. Zapisala je, da bi se rada poklonila tej umetnosti in njenim ustvarjalcem, zaradi katerih se ji je v zadnjih mesecih povrnila vera v to, kar počne: "Ker je okolje, v katerem sem imela priložnost (so)ustvarjati, inspirativno, sprejemajoče in stimulativno. Ker me je spodbudilo k stvarem, na katere sicer zaradi dvomov in negotovosti nikoli sploh pomislila ne bi. Ker sem se počutila dobrodošlo ..." Čas, preživet z lutkovno umetnostjo, ji je dal nekaj, česar se bo, kot je poudarila, oklepala in k čemur se bo v spominu vračala vedno znova, je poslanico sklenila Tajda Lipicer.

Lutke in vzgoja otrok: "Učimo jih vsega lepega."
Predsednica Unime Slovenija Martina Maurič Lazar je ob vsem težkem in temačnem spomnila na vzgojo otrok: "Učimo jih veselja, s katerim lažje preživimo, ko nam je težko. Telesnega dotika, ki nas varuje pred boleznijo in hudobijo. Petja, ki nam odpre in pomiri srce in telo. Besed, s katerimi lahko opišemo lastne misli in občutja, da se med seboj tesneje povežemo. Učimo jih vsega lepega."

Prepričana je, da ljudje verjamemo, da otrok, obkrožen s pravljicami, pesmijo in ljubeznijo, nikoli ne bo prijel za orožje. "To je vse. To imamo. In gremo naprej. Vstanemo in gremo naprej. Gradimo, pišemo, pojemo, igramo. To imamo. To je vse. Na odrih smo gradivo in vezivo stvarnosti. Odsevamo, gradimo vzporedni svet, prenašamo veselje in žalost. To imamo. To je vse. Iz kosov lesa naredimo živ čudež. To imamo. To je vse," je še poudarila Martina Maurič Lazar.