Evropska komisija predlaga vzpostavitev mehanizma, po katerem bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na svetovnih trgih.

O tem na današnjem izrednem zasedanju v Bruslju razpravljajo ministri držav članic, pristojni za energetiko. Pred zasedanjem so se sestali ministri 15 držav, ki so po besedah italijanskega ministra za ekološki prehod Gilberta Pichetta Fratina kritične do predloga komisije.

"Strinjali smo se, da ne bomo sprejeli predloga Evropske komisije, o cenovni kapici pa želimo razpravljati v istem svežnju z drugimi ukrepi," je Pichetto Fratin povedal po sestanku, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Nekatere članice so tako celo zagrozile, da brez dogovora o kapici ne bodo podprle drugih dveh ukrepov proti energetski draginji, ki ju imajo danes na mizi.

Sorodna novica Kumer: Predlog Evropske komisije bo treba še konkretno popraviti

Slovenija po neuradnih informacijah pričakuje čim hitrejši dogovor o mehanizmu z razumnimi elementi, ki bodo ustrezali večini držav članic.

Predlog je nezadosten tudi za Francijo, je ob prihodu na zasedanje povedala francoska ministrica za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher. Poudarila je, da mora biti odgovor na trenutno dogajanje na plinskih trgih strukturen. Poljska okoljska ministrica Anna Moskwa ga je označila za šalo, kritizirali sta ga tudi ministrici Belgije in Malte ter grški minister.

Na drugi strani več držav poudarja, da je treba zagotoviti varnost dobav. Estonska ministrica za gospodarstvo Riina Sikkut je povedala, da so se pripravljeni pogajati o vzpostavitvi mehanizma, a je varnost dobav pri tem ključna. Estonija ima podobno stališče kot Nizozemska in Nemčija, je še dodala.

Skupina držav kapici nasprotuje

Kot je za MMC iz Bruslja poročala Mojca Širok, skupina držav na čelu z Nemčijo – v njej so še Nizozemska, Avstrija, Finska in Švedska – cenovni kapici nasprotuje, saj bi po njihovem mnenju ogrozila varnost dobav, ko bi se plin v iskanju večjega zaslužka preusmeril na druge trge.

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson pa je v odzivu na skrbi držav članic dejala, da je komisija pripravljena pomagati pri iskanju dogovora. "Številne članice imajo skrbi, zato se tudi sestajamo," je povedala.

"Evropski svet nam je dal jasna navodila, da moramo upoštevati morebitna tveganja, in to smo tudi storili. Ta predlog je oblikovan tako, da nam bo pomagal v primeru podobnih razmer, kot so bile avgusta, a ne bo sprožil posredovanja na trgu, če ne bo zares nujno," je odgovorila na očitke, da je zgornja omejitev cene plina previsoka in da so pogoji za sprožitev preostri.

Komisija je v predlogu mejo postavila pri 275 evrih na megavatno uro, po mnenju petnajsterice pa bi morala biti ta meja za vsaj 100 evrov nižja.

Za primerjavo, 350 evrov na megavatno uro je bila poleti najvišja cena, danes se giblje okoli 120, kar je še vedno veliko več kot pred krizo, ko je bila pri 20 evrih.

Češki minister za industrijo Jozef Sikela pa je zgolj ponovil, da je češko predsedstvo Svetu EU-ja pripravljeno sklicati toliko zasedanj, kot bo treba, da bi dosegli dogovor. "Dolžni smo potrditi evropsko solidarnost in enotnost," je dejal pred današnjim zasedanjem.

Upa, da bodo ministri dosegli politični dogovor o drugih dveh zakonodajnih predlogih, ki jih imajo na dnevnem redu. Eden vključuje oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina, ki bi temeljil na dinamiki trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ter ukrepe na področjih skupnega naročanja plina in solidarnosti med članicami. Drugi pa je namenjen pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije.