Bolniki so te dni tako v UKC-ju Ljubljana kot v UKC-ju Maribor dolge ure čakali na obravnavo, na prosto posteljo pa tudi več kot en dan. Čakalnice polnijo virusna obolenja, gripa, pa tudi koronavirus. Vrhunec sezone prehladnih obolenj pa sploh še ni tu. Do 80 odstotkov bolnikov v urgentni center sicer pride zato, ker jim ni uspelo priti do družinskih zdravnikov, in ne zato, ker bi bila njihova obravnava nujna. V tako kritičnih razmerah nas januarja čaka še stavka pacientov in zdravnikov.

O vsem tem se je v oddaji Odmevi z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom pogovarjala Tanja Starič.

Gospod minister, se je sistem zlomil? Je sistem tik pred zlomom?

Ne, mislim, da se zdaj ustvarjajo izredne razmere … torej vse interesne skupine v zdravstvu nalašč ustvarjajo izredne razmere, ker je v izrednih razmerah najlepše delovati in kritizirati. Danes smo priča razmeram, ki so podobne v vsej Evropi. Imeli smo epidemijo covida, kjer velikega števila ljudi nismo zdravili, in zdaj ta bumerang prihaja.

Moramo vedeti, da smo leta 2018 imeli več kot 122 tisoč ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, leta 2022 pa imamo približno 10, 11 tisoč ljudi več. Res pa je, da bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašajo levi in desni, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se izvajajo pritiski, da bi vse ostalo tako, kot je. Mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo. Vemo, kaj je treba narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. 1. 2024.

Takšne drzne trditve – pravite, da je nalašč tako – interesne skupine nalašč to počnejo … da smo pacienti v bistvu žrtve nekih interesnih skupin, ki nalašč ustvarjajo razmere, kot so?

Tako. V bistvu smo priča temu, da se takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj ko naj bi se razmere uredile, postale transparentne, vedno znova postavi paciente v podrejen položaj. Razmere danes statistično niso bistveno drugačne, kot so bile pred tremi meseci, v času covida, pred covidom, v vseh valovih epidemije in gripe. Imamo urgentni center v Ljubljani, ki nikoli ni zaživel, imamo urgentne centre po Sloveniji, ki od leta 2015 niso urejeni, niso poenoteni in vsak urgentni center deluje po svojih načelih. Te zadeve se nihče sedem let ni dotikal, nihče se ni s tem ukvarjal.

Pripravlja se nova mreža nujne medicinske pomoči, ki pa je že vzbudila samo negativne odzive. Celotna območja, pravijo, bodo ostala brez zdravnika v kritičnem času. Ali govorite o tem?

Tudi to ne drži. Mi govorimo o tem, da bomo mrežo izboljšali, da bodo pacienti prej prišli do zdravnika. Govorimo o tem, da bomo na nacionalni ravni naredili mrežo nujne medicinske pomoči primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva. To, o čemer se pogovarjamo in kar postavljamo pod vprašaj – ljudje to morajo vedeti – je, da v tem trenutku zakonodaja določa, da so za zdravstvo na primarni ravni odgovorne občine. Občine imajo kumulativni plus 110 milijonov evrov, bolnice pa bodo imele kumulativni minus skoraj 170 milijonov evrov. Vprašanje, ki se postavlja – ker sta na koncu ministrstvo za zdravje in vlada odgovorna za vse, tudi za 15 let 'nesprememb' – je, ali smo prišli do točke, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven in da torej poskrbimo za vse paciente na nacionalni ravni.

Zagotovo bo o tem veliko polemik. Zdaj pa vprašanje, ki prihaja s terena. Govorimo o ambulantah za neopredeljene, ki naj bi po 1. januarju reševale vprašanje ljudi, ki so ostali brez svojih osebnih zdravnikov. Ali bodo v teh ambulantah delali tudi koncesionarji in zasebniki?

Načeloma smo dogovorjeni, da najprej poskusimo v javnih zdravstvenih zavodih. Razpis je, pogoji so določeni, verjetno pa bomo zelo hitro odprli sistem za vse. Tako kot zdaj – čakalne dobe upadajo, to smo že pokazali. Imamo covidno strategijo … Ljudje so že pozabili na covid. Sicer se bo zdaj verjetno stanje rahlo poslabšalo. Za leto 2023 imamo na voljo 200 milijonov evrov in neomejeno število izvajalcev, torej vsi izvajalci lahko delajo, kolikor zmorejo. Toda glede na stanje, ki ga imamo, denar ni pod vprašajem. Zdi se, da so težava organizacija, odnosi in vse, kar sledi. Skratka, prišli smo do točke, ko potrebujemo končno reformo zdravstvenega sistema.

Še eno vprašanje se zastavlja. Danes smo spet brali o novih zasebnih klinikah. Ali gre za namerno razgradnjo javnega zdravstva, zato da se bo zdravstvo privatiziralo? Tudi vi delate sicer za licenco, pri zasebniku. Zakaj ne v javnem zdravstvu?

Zato ker so me iz javnega zdravstvenega sistema izvrgli, ker sem hotel delati … in takih zdravnikov ni tako malo. Enkrat ko bomo prišli do tega, da se bo tiha masa v zdravstvenem sistemu, ki dela, ki je otopela, naveličana … zbudila in bo hotela spremembe in ne bomo več žrtev 15 odstotkov ljudi, ki manipulirajo, bomo sposobni tudi narediti zdravstveno reformo. V tem trenutku ne bo nobene zasebne klinike zraven Soče. To zemljišče bo kupila država, da bo tam izvedla širitev onkološkega inštituta. Vse, kar se dogaja, je namen enih in drugih, na obeh poljih, z interesnimi skupinami, da se vedno znova ustvarjajo izredne razmere v zdravstvu. Še enkrat: imamo nadzor, imamo pregled. Pravočasno se bomo odzvali. Moramo začeti za skupno mizo iskati rešitve v dobro pacientov. To je edini cilj, ki ga imamo.

Ali boste s Fidesom še kaj 'sedeli' pred tem 11. januarjem? Fides vam očita, da imate nesprejemljiv odnos do zdravnikov … slab … celo zaničevalen odnos.

To je seveda odnos Fidesa. Fides to ves čas trdi. Mi smo dali vse karte na mizo. Težko imamo zaničevalen odnos do zdravnikov, ko pa smo prvič v zgodovini prebili strop – 57. razred. Zdravniki bodo s 1. 1. šli čez ta strop. Pravzaprav smo vse zahteve, razen tistih, ki jih nismo mogli, uresničili, imamo zavezo in stavkovni sporazum, da do 1. aprila oblikujemo zdravstveni steber. Zakaj zdaj še ena stavka …

Ni to prehitro? Na mizi so zelo resna vprašanja …

Mi smo v celoti pripravljeni, stališča bodo na vladi sprejeta januarja in v dveh mesecih, na tedenski ravni, lahko zelo hitro najdemo rešitev. Če bodo hoteli. Vlada jo bo hotela.

Kaj pa sporočate tistim, ki bodo tudi stavkali? Pacientom … tistim, ki pravijo: ukrepajte?

Vlada je od 1. junija, ko je prevzela delo, naredila zelo veliko. Iščemo rešitve. Stanje, ki ga imamo, je zatečeno. Je posledica vsega, kar se je zgodilo pred petnajstimi, desetimi, petimi leti. Pred covidom je bil naš sistem organizacijsko na meji, po covidu imamo postcovidno krizo, kot jo ima vsa Evropa. Vsem sporočam, da sedimo za isto mizo, najdimo sistem, s katerim bodo ustvarjene rešitve v dobro vseh. Skupaj, solidarno, tako kot smo šli skozi krizo, gremo tudi skozi obdobje, ki nas čaka in bo za vse dobro.

Še sporočilo tem ljudem, ki čakajo na urgenci. Slišali smo, da so nekateri čakali 20, 30 ur v teh dneh … Kaj jim lahko sporočite?

Kot minister se lahko samo opravičim, da je stanje tako, čeprav za to nisem kriv. Mi bomo poenotili vse urgentne centre. K sreči je v Ljubljani podpisan sporazum med Zdravstvenim domom in UKC-jem Ljubljana in še enkrat bomo preverili, kaj lahko kot ministrstvo naredimo. Danes sem pozval svet zavoda, naj imajo izredno sejo in zahtevajo od UKC-ja Ljubljana odgovor, zakaj ni okrepitev tako na IPP-ju kot na KPP-ju. Razmišljamo o tem, da bi izvedli sistemski nadzor urgentnega centra UKC-ja Maribor, UKC-ja Ljubljana in po dveh mesecih, ko bomo imeli podatke, bomo videli, kje smo in kako lahko ukrepamo. To je vse, kar lahko naredimo.