Na tretjem vrhu vladne koalicije na Brdu pri Kranju naj bi obravnavali več napovedanih reform. A po koncu več kot peturnega zasedanja se je izkazalo, da je bila tema le reforma zdravstvenega sistema, o vseh drugih reformah pa naj bi koalicija razpravljala čez 14 dni. O tem in še marsičem se je voditelj Odmevov Igor E. Bergant pogovarjal s predsednikom vlade Robertom Golobom.
Tudi na temelju vaših napovedi je bilo mogoče pričakovati, da boste danes obravnavali več reform. Na koncu ste se pogovarjali samo o zdravstveni. Ste vi od današnjega dne pričakovali več?
Sploh ne. Mislim, da je bil današnji dan zelo koristen, tudi ploden, in kot je bilo tudi prikazano v prispevku, smo vsi odšli iz dvorane z bistveno večjim spoznanjem o tem, kje so problemi v sistemu, in tudi z večjim upanjem, da jih znamo rešiti.
Če prav razumem napovedi pred vrhom, naj bi se glede zdravstvene reforme, ki jo boste vodili vi kot predsednik vlade, stvari vendarle začele odvijati zelo hitro. Ampak napovedana časovnica pa govori do leta 2025. Kako hitro pa je to?
Ne, danes smo predstavili časovnico za devet prioritetnih ukrepov, ki bodo javnosti predstavljeni v petek in bodo objavljeni na spletu. Ukrepi imajo zakonodajni okvir, ki mora biti sprejet najpozneje do konca letošnjega leta. Nekatere stvari bodo že v šestih tednih oziroma v dveh mesecih. Nekatere sledijo, ker mora biti vrstni red pravi. Implementacija pa bo zaključena v letu 2025. Se pravi, ločimo pripravo zakonodajnega okvirja od implementacije, zato ker nočemo obljubljati stvari, ki jih ne znamo izvesti. Namenoma smo naredili dve časovnici.
Osrednja točka naj bi bila reforma zdravstvene zavarovalnice, ki skrbi za osnovno zdravstveno zavarovanje. Kakšne bodo te ključne spremembe?
O tem bo minister več povedal v petek. Najpomembnejše je, da smo danes ugotovili, da se moramo osredotočiti na največji del problema. Največji del problema je 4,5 milijarde javnega denarja, denarja davkoplačevalcev, ki na neki način skorajda nenadzorovano kroži po sistemu. Danes smo bili soočeni s takimi številkami, ki so nas res presenetile. Da imamo na eni strani javne bolnišnice, ki so imele v lanskem letu skupaj za sto sedemdeset milijonov izgube, na drugi strani pa zdravstvene domove in lekarne, ki so imeli za več kot dvesto milijonov dobička. To je neverjetno, kako imamo lahko znotraj enega sistema take velikanske razlike v uspešnosti.
Ampak v kakšno smer, to verjetno lahko poveste, bo šla ta reforma zdravstvene zavarovalnice? Jih bo na koncu več ali ostane ena?
Ne, ne. Ostaja, vendar bo morala prevzeti določene naloge, kot na primer imeti tak informacijski sistem, izpeljati tako digitalizacijo, kjer bodo vsi podatki postali dostopni vsakomur – seveda na podlagi varovanja osebnih podatkov – in bodo podatki o delovanju sistema javni. Mi prisegamo na to, da bomo z digitalizacijo po estonskem modelu končno odpravili vse meglice v zdravstvu.
Kdaj?
Do konca leta zagotovo. Zato pa je to prvi korak. V dveh mesecih naj bi bil sprejet zakonodajni okvir, potem pa implementacija sledi nemudoma.
Kaj pa to pomeni za dopolnilno zavarovanje?
Dopolnilno zavarovanje je v primerjavi s 4,5 milijarde vredno šeststo milijonov. Dobički zavarovalnic, ki pa naj bi jih odpravili, pa šestdeset milijonov evrov. Šestdeset milijonov evrov proti 4,5 milijarde. Jasno je, kje bomo začeli: pri 4,5 milijarde. Dopolnilno zavarovanje kot tisto, kar moramo odpraviti, ostaja v koalicijski pogodbi in ostaja ena od teh devetih prioritet. Ker bomo združevali osnovno zavarovanje in dopolnilno v univerzalno, v neko novo zavarovanje. Ampak to pride na vrsto na koncu, ko bomo morali zagotoviti tudi vire za to reformo.
Ob tem vas bom še nekaj vprašal. Ampak, ker ste rekli, da zdravstvena zavarovalnica ostaja v Sloveniji, se v bistvu strinjamo, da je vsem dostopno in kakovostno javno zdravstvo ena izmed ključnih dobrin. Razlike so morda opredeliti, kaj sploh je javno zdravstvo. Danes je mala opozicijska stranka NSi predstavila tudi svoj pogled na zdravstveno reformo. Ali boste iskali morebiti zaveznike za to veliko zdravstveno reformo tudi zunaj koalicije?
Jaz verjamem, da so bile levosredinske vlade do zdaj edine, ki so govorile o zdravstvenih reformah, ko so bile na oblasti. Mi jo nameravamo izpeljati. Desnosredinske se s tem običajno niso ukvarjale, raje so počele kaj drugega v zdravstvu. Ne bom se ukvarjal s tem, kdo ponuja danes vzporedne predloge. Če se bo pokazalo – saj bo ta proces dolgotrajen – da je kakršen koli od predlogov za kogar koli koristen, ga bomo z veseljem vključili. Ne bomo pa procesa zaustavljali. Proces je danes sprožen, časovnica je znana in mi, koalicija, gremo z ekspresnim tempom naprej.
Nekakšno novo univerzalno zdravstveno zavarovanje: ali to pomeni, da bomo državljani za univerzalno zdravstveno oskrbo plačevali več, tudi podjetja? Ali bi državni proračun več prispeval v zdravstveni sistem?
Reforma bo tako kompleksna – zato pa potrebujemo toliko časa, da do konca leta to zastavimo – da nimamo še vseh teh odgovorov. Zato namenoma postavljamo zagotavljanje virov na zadnje mesto. Zakaj? Ker verjamemo, da moramo najprej optimizirati sistem, postaviti transparenten sistem z digitalizacijo, izkoreniniti korupcijo in šele takrat bomo vedeli, koliko javnih virov ali virov sploh potrebujemo. Mogoče bomo pa tako uspešni v prvih fazah, da se bo izkazalo, da so viri manjši problem, kot je danes videti.
Kaj pa je s financiranjem dolgotrajne oskrbe, za katero pa vaša koalicija mora najti sistemske vire financiranja? V kolikšni meri ste se – in to je bilo eno izmed treh referendumskih vprašanj – ste se s tem že ukvarjali?
To ni bila tema. Niti ni reforma. To je naša zakonska obveznost, ki jo moramo izpeljati v naslednjih mesecih. Pričakujemo, da bo novo ministrstvo za solidarno prihodnost prišlo z rešitvijo. Vem, da iščejo rešitev, pričakujemo, da bo to približno v naslednjih treh mesecih in bi takrat več govorili o tem.
Reformo zdravstvenega sistema boste usklajevali vi kot predsednik vlade, kar nekateri razumejo tudi kot nekakšno nezaupnico aktualnemu ministru Loredanu. Vi odkimavate?
Sploh ne. Danes je bil minister seveda tisti, ki je predstavljal analizo in tudi usmeritve. Ne samo da je bil deležen podpore praktično vseh, bil je deležen izrazov občudovanja, tudi najprej od mene. Naloga, ki si jo je zadal, je naloga za nekoga, ki si res upa. Vse interesne sfere, s katerimi se bo spopadel, mu bodo dobesedno grenile življenje. Na noben način ni izgubil zaupanja. In ravno obratno je. To, da smo prevzeli na ravni vlade, da v resnici cela vlada stoji za njim, je samo z enim namenom: da njega okrepimo. V preteklih mesecih je bil on osebno tarča, kot da je on vir težav v zdravstvu. Ne, mi smo se zdaj nastavili. Najprej Gibanje Svoboda. Danes verjamem, da še koalicija. Mi vsi smo tisti, ki bomo poskrbeli, da bomo zdravstvo reformirali.
Njegova vloga v dogovarjanju z zdravniki je bila na neki način nenavadna, ampak na delovanje učinkovitega zdravstvenega sistema seveda vpliva tudi plačni sistem v tem zdravstvenem vidiku in pa seveda na splošno govorimo tudi o reformi sistema javnih plač, o katerem pa danes niste govorili. Pogajanja naj bi se pa tudi začela kmalu, aprila. Ampak recimo v delu sindikatov javnega sektorja vidimo, da tudi danes od vas zahtevajo odpravo nekih novih nesorazmerij, ki ste jih povzročili v bistvu vi. Tudi upokojenci, tako recimo uveljavljene skupine, kot tudi neka nova združenja, pričakujejo višje uskladitve pokojnin, 24. februarja naj bi bil javni shod za odpravo novih anomalij. Kako boste vse skupaj nadzorovali, da vam ne bi ušlo iz rok predvsem v tem javnofinančnem smislu?
Enotni javni plačni sistem je tudi nova rakava rana, dodatna rakava rana poleg zdravstva, ki se je od leta 2008 ni nihče lotil. Mi smo povedali, da je to naša druga prioriteta. Res je, ni bila danes, ker smo želeli imeti res plodno razpravo, iskreno razpravo o zdravstvu in smo jo imeli. Čez štirinajst dni bomo imeli nov vrh, ko bo prva točka plačni sistem. Do takrat bodo pogajanja tudi glede vlade seveda sprožena, vendar jih bomo peljali vzporedno. Na eni strani usklajevanja znotraj koalicije, na drugi strani tudi usklajevanja s socialnimi partnerji, potem bomo pa videli, kam pridemo. Naša zaveza, da izpeljemo reformo plačnega sistema, je jasna. Zakaj? Zato, ker danes ga v resnici nimamo več. Danes imamo sistem, ki je zaradi enostranskih ukrepov – pa ne tega, ki se meni očita – dejansko razpadel. Mi moramo to stvar postaviti na nove temelje. Do poletja letos imamo namen ta sistem v celoti reformirati.
Ampak do takrat boste imeli kot predsednik vlade, kot vodja koalicije, težave, ker je očitno razburjenje kar veliko. Do takrat.
V življenju ima človek težave zaradi marsičesa. Ne gre za to, ali imamo težave ali ne, pomembneje je to, da imamo iskren namen, da sistem reformiramo. Razumem tudi to, da posamezni sindikati, posamezne dejavnosti mogoče poskušajo izboljšati svoj izhodiščni položaj v pogajanjih. To je njihova legitimna pravica. Tisto, kar je za nas pomembno, je, da vemo, kam želimo plačni sistem pripeljati.
Ker smo pri denarju: upokojenke, upokojenci?
Zakonske dolžnosti vlade in pravice upokojencev so za moje pojme jasne. Če zakon pravi eno, verjamem, da bomo to tudi izpolnili. Minister za delo in socialo je danes to jasno in javno povedal. Ne verjamem, da so razlike zelo velike. Mogoče gre za to, da se morajo usesti, se pogovoriti in ugotoviti, ali res obstaja ta razkorak v pričakovanjih.
Zelo sem si zapomnil to, kar ste rekli na koncu: pač, o virih bomo govorili na koncu. Jasno je, da se ob vsem tem, kar se dogaja, torej v času podnebne krize, vojne v Ukrajini, upada gospodarske rasti, zastavlja vprašanje, kako zagotoviti denar. Fiskalni svet pravi, da je aktualni proračun za leto 2023 in za prihodnje leto nerealno zastavljen ...
Ni nerealen ...
Mar to pomeni, da se bomo morali kot država v teh razmerah dodatno zadolževati, da bomo lahko izpeljali vse te reforme?
Vsaka reforma ima vedno logiko, ki pravi: danes investiram zato, da čez čas to dobim nazaj. Tudi reforma plačnega sistema je enaka. Zato sem pri zdravstvu povedal: če bomo mi uspešni pri transformaciji zavoda za zdravstveno zavarovanje, če bomo uspešni pri digitalizaciji, če bomo uspešni pri izgonu korupcije, bomo ogromno notranjih rezerv v sistemu lahko namenili za vir namesto vira. Zato pa pravim mogoče dodatni viri za dopolnilno zavarovanje sploh ne bodo potrebni. Po drugi strani so se sredstva v javni zdravstveni blagajni iz leta 2019 do danes s treh milijard dvignila na štiri milijarde in pol. Milijardo in pol več danes namenimo za zdravstvo, pa sistem razpada kot pred tremi leti. To je neverjetno. Hočem vam povedati, da če nič ne spremenimo, bo ta denar – se pravi potrebe ali odhodki ali pa strukturni primanjkljaj v proračunu – naraščal hitreje, kot si lahko mislimo. Zato je reforma tako potrebna in zato je najprej treba oklestiti stroške.
Če se pa recimo ta vaša domneva, da je mogoče v sistemu toliko prihraniti, ne bo uresničila, ali to pomeni, da se bomo bolj zadolževali ali pa bodo recimo višji davki?
Davčna reforma bo tudi na sporedu, verjetno pride že čez štirinajst dni ali pa v enem mesecu na vrh koalicije. Mi ne bežimo od tega, da je treba reformirati celo državo, ker so vse vlade od tega bežale.
Ali to pomeni višje davke in prispevke?
Ne, ne. Dvoje je pomembno. Pomembno je, da se kot družba staramo in zato stroški nekaterih sistemov, kot so pokojninski, zdravstveni, socialni, žal naraščajo. Na drugi strani imamo samo dva vira prihodkov, davki in pa gospodarska rast kot taka ...
... ki bo recimo v tem letu nižja ...
Ne, niti ne. Seveda bo nižja od leta 2022, ampak ni nujno. Tudi svetovni ekonomisti že ugotavljajo, da recesija, ki se je napovedovala Evropi ... Prvi podatki kažejo, da na primer recesije v Nemčiji mogoče sploh ne bo. Kar je odličen podatek za Slovenijo. Zaposlenost v Sloveniji ni padla še čisto nič.
Vedno je ta besedica mogoče. Ali trdite, da se zaradi vseh teh reform ne bo treba dodatno zadolžiti in da davki ne bodo višji?
Ne, v začetni fazi, in to je že predvideno v proračunskih okvirjih. Leta 2023 in 2024 bomo seveda povečali izdatke in v tistem trenutku bo tudi javni dolg nekoliko narastel. Ne procentualno, ampak v nominalnih zneskih. Proračuna sta sprejeta in izdatki so zajeti v proračunu.
Finančnega ministra torej ne boli glava?
Finančnega ministra mora vedno boleti glava in tudi našega boli, ampak danes je bil na vrhu in bil je zelo jasen. Povedal je, da podpira ukrepe, ki so bili predstavljeni, da občuduje ministra za zdravje ...
... tudi on?
Da, tudi on. In da tokrat reforma zagotovo ne bo padla zato, ker bi se minister za finance in minister za zdravje med sabo skregala, kot sta se v prejšnjih vladah.
Obstaja pa možnost, da bo padla mala davčna reformica vaše vlade. Imate problem s presojo ustavnosti, danes je to napovedal tudi državni svet. Po drugi strani ste napovedali, da bo zakon o noveli glede Fursa drugič zagotovo sprejet. Zdaj lahko beremo, da naj bi se v vašem Gibanju Svoboda poslanci tudi vzdržali pri drugem glasovanju o tem zakonu. To pomeni v bistvu nezaupnico za vas?
Ne, ta zakon bo sprejet. Ampak zaradi proceduralnih zapletov bomo vložili nov zakon s praktično identičnim besedilom, razen tem členom o sledenju. Ta člen bomo umaknili in zakon bo v celoti potrjen in sprejet, razen tega člena. Takrat, ko vidimo, da je neka ovira prevelika, oviro – ne pa cel zakon – umaknemo in gremo naprej.
Morebitna neustavnost te vaše male davčne reforme pa tudi ni razlog za vaš glavobol ali glavobol finančnega ministra?
Mogoče je to za finančnega ministra. Ne nazadnje je to kar pomemben del proračuna, ki temelji na tej reformi. Mislim, da je približno dvesto milijonov evrov razlike na prihodkovni strani, tako da s tega vidika zagotovo to ni nepomembno, ampak verjamemo v pravno državo in se bomo odločitvi ustavnega sodišča brez pritožb tudi podredili.
Se pravi, političnih razpok znotraj vaše stranke ni, tudi v koaliciji jih ne zaznavate?
Po tem, kar smo danes poslušali, ne. Ker se vsi zavedamo, da imamo zgodovinsko priložnost, da reforme izpeljemo, in da kakor koli delujejo razlike v stališčih med nami velike, so minorne v primerjavi z razliko do desnosredinskih strank. S tega vidika je naša odgovornost do ljudi, ki so nas izvolili, toliko večja.
Pred mesecem dni ste se na pisanje tednika Mladina o predkazenskem postopku zoper vaše nekdanje podjetje Gen-I zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki ga vodi Nacionalni preiskovalni urad in usmerja specializirano državno tožilstvo, odzvali, da o tem niste bili obveščeni. Jaz upam, da boste s pristojnimi ustanovami sodelovali.
Še vedno nič ne vem o tem.
O tem nič ne veste in tudi niste sodelovali?
Tudi to je fascinantno, da očitno obstajajo neučinkovitosti v sistemu, po katerem postanejo neki podatki javni vsem, razen tistim, ki smo jih kakor koli obtožili. Ampak ne bom se šalil, ker pravna država je resna stvar, pomembneje je to, da so to postopki, ki so bili sproženi v zadnjih izdihljajih prejšnje vlade z enim samim namenom: da mene očrnijo kot protikandidata na volitvah. Zato kot takrat nisem imel slabe vesti, je tudi tokrat nimam.
Še vedno trdite, da gre za poskuse diskreditacije oziroma črnjenja ugleda?
To bo pokazala preiskava.
Še vedno menite, da ne gre za poslovne manevre iz vaše prejšnje vloge, ki bi vam lahko škodovali v novi vlogi, ker ste zdaj politik?
Kakšne poslovne manevre?
Se pravi, tu je bilo vse čisto?
Povsod je bilo vse čisto. Še enkrat, pojma nimam, kaj preiskujejo, povsod je bilo vse čisto. Če se spomnite, je bilo pred volitvami tudi z mojo plačo vse narobe. Ministrstvo za gospodarstvo je uvedlo postopek proti poslovodstvu Gen-I-ja, in glej zlomka, sodišče je odločilo, da je bilo ministrstvo v zmoti in pred enim tednom je moj odvetnik celo dobil povrnitev stroškov iz postopka o moji plači, ki naj bi bila nezakonita. Hočem vam povedati, da so takrat, v zadnjih dveh mesecih, ko so se začeli zavedati, da so jim mogoče dnevi šteti, uporabili vse, kar so lahko in zdaj je treba te repe počistiti.
Naslednji teden bo parlament odločal tudi o novih ministricah in ministrih. Kaj pa je z novim notranjim ministrom oziroma ministrico?
Časa imamo do marca. Prav v teh dneh se sestajam s potencialnimi kandidati. Vzel si bom čas. Videl bom in presodil, kdo so ljudje, ki so pripravljeni zagristi v ta položaj, in na koncu sprejel odločitev. Najverjetneje tam proti koncu meseca. Nikamor se mi ne mudi. Predvsem ne želim povezovati teh dveh imenovanj. Imamo vlado, ki naj začne čim prej in imamo nadomestilo za notranjega ministra, ki ga bomo pač morali v skladu s proceduro izpeljati.
Je ministrica za javno upravo, ki pravi zase, da je odlična ministrica za javno upravo ...
Tudi jaz pravim, da je odlična ...
... zdaj je seveda imela ogromno dela z javnim plačnim sistemom, tudi kandidatka za to mesto?
To bomo še videli. Trenutno to funkcijo opravlja kot vršilka dolžnosti. Mislim, da jo opravlja dobro ne glede na to, da ima dve ministrstvi. Da, tudi jaz mislim, da je odlična ministrica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje