Novela zakona o tujcih, ki jo je vlada poslala v DZ, ohranja določitev, da morajo družinski člani tujih delavcev v letu dni opraviti izpit iz slovenskega jezika, sicer se jih lahko vrne v domovino. Na notranjem ministrstvu odgovarjajo, da obstajajo varovalke – upravne enote morajo upoštevati recimo trdnost družinskega razmerja ali pa dolžino bivanja tujca v Sloveniji. Vendar organizacije, ki se dnevno ukvarjajo tako z delavci migranti kot prebežniki opozarjajo, da gre za diskriminatorno določilo.

Sorodna novica Poziv poslancem, naj ne sprejmejo novele zakona o tujcih

"Novi predlogi Ztuj-2F sicer sproščajo pogoje migrantskega dela v Sloveniji, vendar hkrati delavcem otežujejo uveljavljanje temeljnih pravic, kot je na primer pravica do družinskega življenja," poudarjajo v društvih Infokolpa in KD Gmajna. Opisujejo situacijo, ko bi žena delavca iz Albanije, ki je v Sloveniji dovolj delal in dokazal zahtevani znesek cenzusa dohodka za vse člane družine ter uspešno opravil administrativno zahteven postopek združitve članov družine, morala v enem letu bivanja v Sloveniji opraviti jezikovni izpit. "Če se to ne zgodi, je vprašanje, ali ji v tem primeru grozi deportacija v matično državo. Ali bo v takšnem primeru Republika Slovenija izvajala prisilne ločitve družin?" se sprašujejo.

Ni kapacitet za tečaje za toliko ljudi

Pri tem je treba poudariti, da predlagane zakonske spremembe za tujce sicer predvidevajo brezplačne tečaje slovenskega jezika in delno kritje stroška izpita, a da hkrati v Sloveniji ni kapacitet, ki bi lahko zagotovile kakovostne jezikovne tečaje več tisoč osebam, ki jih predlagane spremembe zadevajo.

"Nove predlagane zakonske spremembe priseljene delavce, skupino, ki jo država potrebuje in ki bistveno prispeva h krepitvi družbenega bogastva, reducirajo zgolj na delovno orodje, pri tem pa ji omejujejo dostop do temeljnih pravic. Ali je vloga priseljenega delavca zgolj ta, da bogati žepe hotelirjev in nepremičninskih špekulantov?" se sprašujejo v društvih.

Poslanka Nataša Sukić iz Levice je za TV Slovenija pojasnila, da so se v koaliciji zdaj uskladili na način, da bi prišlo do amandmaja, ki bi omogočil prehodno obdobje 24 mesecev.

In kaj bo drugače čez dve leti? Miha Blažič iz Ambasade Rog je za TV Slovenija poudaril, da se morajo tujci, ki tukaj delajo, in njihove družine, vključevati v družbo s socialnimi programi: "To so tečaji, ki so vsem dostopni, z učitelji, ki znajo njihov jezik, ki jih v Sloveniji nimamo, s programi, ki so prilagojeni, z učbeniki, ki jih oni lahko razumejo, predvsem pa je treba vedeti, da to pri nekaterih lahko traja."

Zahteva po znanju jezika je sicer razumljiva, vendar mora biti prilagojena tudi tistim, ki prihajajo iz območij jezikov, ki nimajo slovanskih jezikovnih korenin, so v javnem zapisu napisali tudi v društvih Infokolpa in KD Gmajna. "Še posebej pa mora v ospredju tega učnega procesa stati integracijska politika in ne politika izključevanja," so dodali.