V Koroškem pokrajinskem muzeju so s tem dosegli cilj, ki so si ga zadali ob pripravi občasne razstave Koroška košta, odprte od maja leta 2021 do oktobra leta 2022.
Njihovo pobudo za vpis je obravnavala delovna skupina koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in presodila, da je – glede na merila, ki jih določata Register nesnovne kulturne dediščine in Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine – enota priprava koroškega rženega kruha primerna za vpis v nacionalni register. V sodelovanju z etnologinjo Brigito Rajšter je koordinator pripravil tudi predlog vpisa.
Po stari recepturi z domačim kislim testom
Rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, spada med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano.
"Pri pripravi testa, postopkih peke in uživanju kruha so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki mu dajejo posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha v obliki krajca pa je darilo neznancu in simbolno obvaruje novorojenca pred slabim," so zapisali v Koroškem pokrajinskem muzeju.
Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha. Izkušene gospodinje prenašajo znanje o postopkih in pripravi krušnega testa in peki rženega kruha ter še posebno o pripravi krušne peči največkrat na mlajše ženske z njihovim postopnim vključevanjem v delo.
Iz kmečke prehranske tradicije v druge socialne strukture
Dediščina priprave rženega kruha je na Koroškem še vedno zelo živa, kmečke žene pečejo rženi kruh s kislim testom za lastne potrebe ali pa ga kot nosilke dopolnilne dejavnosti peke kruha prodajajo na trgu, še opisujejo v muzeju.
V porastu je ponudba rženega kruha v specializiranih trgovinah, zasebniki pa ponujajo dostavo kruha tudi na dom. Tradicionalna raba rženega kruha je iz kmečke prehranske tradicije prešla v druge socialne strukture in postala tudi del gostinske ponudbe.
"Rženi kruh je danes nepogrešljiv v gostilnah, v katerih ponujajo značilno koroško hrano. Koroški rženi kruh je z značilnim vonjem in okusom ter navsezadnje videzom prepoznan tudi zunaj koroške regije," so sklenili.
Kot nosilke nesnovne dediščine priprave koroškega rženega kruha so k vpisu pristopila štiri koroška društva kmetic.
Po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine ta "pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezane orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino ter zagotavljajo občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbujajo spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje