Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so s Pedagoškim inštitutom predstavili izsledke mednarodne raziskave bralne pismenosti četrtošolcev. To je raziskava, ki jo izvajajo na pet let in pri kateri ugotavljajo primerjalne podatke o bralni pismenosti učencev v zgodnjem obdobju pismenosti. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ocenil, da rezultati niso najboljši, da je nanje vplivala tudi epidemija covida-19, da pa imajo že pripravljen akcijski načrt.

"Vedenje, kakšna je bralna pismenost med četrtošolci, kako razumejo zapisano in kako znajo to sporočati naprej, je zelo pomembno, saj je vse v šoli zelo povezano s tem, kako znamo brati in prebrano razumeti ter sporočati naprej. V osnovni šoli imamo še čas, da sprejmemo določene ukrepe, z bralno pismenostjo pa se je treba ukvarjati tudi v srednji šoli," je dejal.

Spomnil je, da so raziskavo izvajali v času, ko so se šole po daljšem vmesnem zaprtju zaradi pandemije covida-19 znova odprle. Takrat so izvajali tudi nacionalno evalvacijsko študijo, v kateri so učitelje spraševali, kaj zaznavajo pri branju in znanju učencev po vrnitvi v šole, in so ti odgovorili, da je znanje učencev slabše. "Četrtošolci, zajeti v raziskavi, so danes v šestem razredu in ravno so pisali nacionalni preizkus iz znanja slovenščine. Ta bo morda pokazal morebiten napredek," je dodal minister.

Sam ne vidi razloga, zakaj ne bi zdaj znova ujeli pozitivnega napredka, kakršen je bil v letih pred epidemijo covida-19.

Prvič upad bralne pismenosti

Slovenski učenci so z vsakim ciklom raziskave, v katero je Slovenija vključena že 20 let, dosegali višje povprečne bralne dosežke. Do leta 2016 je bila Slovenija edina na svetu, ki je imela takšno eksponentno rast iz cikla v cikel. V tokratni raziskavi pa je prvič zaznati upad. Slovenski četrtošolci so namreč dosegli 23 točk manj kot leta 2016.

Če primerjamo bralni dosežek leta 2021 s prejšnjimi leti, je ta tak, kot je bil bralni dosežek leta 2006, kaže raziskava.

S 520 točkami pa se Slovenija še vedno uvršča nad srednjo vrednost lestvice PIRLS, ki je 500. Tudi v več drugih državah je namreč bralni dosežek upadel. Podoben dosežek kot Slovenija imajo še Nemčija, Nova Zelandija, Španija, Portugalska, Malta, Francija, Srbija in Albanija.

Upad bralnih dosežkov v letu 2021 ni le značilnost Slovenije. Večina držav ima v letu 2021 nižji dosežek kot pet let pred tem.

Deklice so boljše bralke

Na mednarodni ravni je sodelovalo 400.000 učencev. V Sloveniji je bilo vključenih 194 šol, 332 razredov, 6505 četrtošolcev.

Deklice so v ciklu 2021 dosegle višje bralne dosežke v 51 državah od 57 sodelujočih, v šestih državah pa ni bilo značilnih razlik. Razlike so bile tudi v Sloveniji (18 točk v korist deklic). "Če pogledamo trende v bralnih dosežkih po spolu v Sloveniji, vidimo, da so deklice boljše bralke v vseh ciklih raziskave PIRLS," sporočajo avtorji raziskave.

Nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS v Sloveniji Eva Klemenčič Mirazchiyski s Pedagoškega inštituta je pojasnila, da so analizirali učence, stare 10 let: "Četrti razred je izbran namenoma, saj se v šolskem sistemu takrat še da izpeljati določene korekcije. Prav tako gre v tem času za prehod iz učenja branja v branje za učenje."

Pri bralnem dosežku v Sloveniji med šolami ni velikih razlik, nasprotno, te razlike so zelo majhne. Velike razlike pa so med učenci v šolah. Na splošno so učenci precej zadovoljni s poukom branja v šoli. Večini je všeč, kar berejo v šoli (približno 18 odstotkom pa ne).

Ni več razlik med branjem na papirju ali zaslonu

Izvedli so tudi digitalno testiranje, pri katerem so ob preverjanju branja na papirju preverjali tudi branje na računalniku. "Preverjali smo, ali obstajajo razlike med učenci, ki so reševali PiRLS na papirju, in tistimi, ki so reševali raziskavo na računalniku. Pokazalo se je, da razlik med njimi ni – ni več razkoraka med papirjem in računalnikom," je poudarila. Branje na zaslonu ali na digitalnih napravah, čeprav zahteva enake procese razumevanja, je drugačno od branja na papirju. "Pri branju na papirju beremo linearno, na zaslonu pa bolj skačemo sem in tja."

Vpliv domačega okolja

Ker dobre navade branja učenci prinesejo tudi od doma, so povprašali starše teh otrok, kako radi berejo. 26 odstotkov jih pravi, da zelo radi berejo. V povprečju so imeli ti otroci višji dosežek od otrok staršev, ki so povedali, da nekoliko radi berejo, ali tistih, ki sploh ne berejo radi.

Prav tako imajo boljše bralne dosežke otroci, ki prihajajo iz družin višjega socialnoekonomskega razreda. "Če pogledamo bralni dosežek le v razmerju do števila knjig doma, ugotovimo, da tisti, ki imajo doma več knjig, praviloma dosegajo boljše bralne dosežke," je navedeno v razsikavi.

V preteklosti velik napredek slovenskih učencev

Mednarodna raziskava PIRLS pod okriljem mednarodnega združenja za vrednotenje izobraževalnih dosežkov (IEA) že 20 let spremlja primerjalne podatke o bralni pismenosti učencev v zgodnjem obdobju razvoja pismenosti.

Izsledki prejšnje raziskave PIRLS 2016 so pokazali, da so slovenski učenci izkazovali nadpovprečne rezultate v bralni pismenosti ter velik napredek v 15 letih.

Po najnovejših izsledkih na Pedagoškem inštitutu že pripravljajo serijo sekundarnih analiz, ki bodo skušale orisati globlji vpogled v to, kaj ti rezultati dejansko pomenijo za Slovenijo. "Vse to bo omogočalo boljše usmerjanje pedagoške prakse na področju bralne pismenosti, hkrati pa političnim odločevalcem na področju vzgoje in izobraževanja ponudilo podatke, na podlagi katerih bodo lahko zasnovali ustrezne politike," napovedujejo.

Vzroki? Zaprtje šol, digitalizacija, bralne navade staršev ...

Tudi strokovnjaki pozivajo k poglobljeni analizi podanih rezultatov. Direktorica urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Maja Mihelič Debeljak je po poročanju STA-ja dejala, da je treba ugotoviti, ali je vzrok za upad bralne pismenosti res le zaprtje šol in večmesečno šolanje od doma med epidemijo covida-19. Menila je, da se je treba izogniti poenostavljenim razlagam. Vsekakor pa bodo izsledke upoštevali tudi pri pripravi akcijskega načrta za dvig bralne pismenosti, za katerega je osnutek že pripravljen, in tudi pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter prenovi učnih načrtov, je napovedala.

Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj meni, da zaradi teh ugotovitev ni treba zagnati panike, saj da so bili otroci iz nekaterih držav pri testiranju pol leta ali več starejši od slovenskih otrok in da imamo od tri do štiri odstotke več otrok, ki ne govorijo stalno slovensko. Eva Klemenčič Mirazchiyski je med predstavitvijo raziskave poudarila, da je delež otrok, ki se ni rodil v Sloveniji, enak kot pri prejšnjih raziskavah.

Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar pa je spomnil, da je tokratna raziskava prvič v celoti prešla na digitalno merjenje. Po njegovem mnenju bi veljalo pri spodbujanju digitalizacije "malo umiriti konje".

Psihologinja Sonja Pečjak z ljubljanske filozofske fakultete pa je poudarila tudi pomen razvoja bralne pismenosti v predšolskem obdobju, zato je pozvala k spodbujanju kakovostne predšolske vzgoje v vrtcih in družinske pismenosti oziroma aktiviranju staršev. Prav tako je po njenem mnenju pomembna bralna kultura v družini. Raziskava je namreč pokazala, da boljše rezultate dosegajo otroci, katerih starši zelo radi berejo.

Da bi bilo treba spodbuditi bralne navade pri starših, saj te navade prenašajo na otroke, meni tudi Logaj, razpravo povzema STA. Po raziskavi so namreč bralne navade v družinah pri nas slabše v primerjavi z drugimi državami.