Poslanke in poslanci so glasovali o predlogu rebalansa državnega proračuna, o katerem so razpravo opravili že v sredo. Predlog rebalansa je podprlo 53 poslancev – poleg koalicijskih tudi oba poslanca narodnosti –, proti pa je glasovalo 28 navzočih poslancev opozicijskih strank SDS in NSi. Na glasovanju je bilo sicer prisotnih 81 poslank in poslancev.

Z rebalansom se odhodki proračuna zmanjšujejo za 609 milijonov evrov, na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa se po novem pričakuje 13,1 milijarde evrov oz. 233 milijonov evrov manj kot do zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja.

Sorodna novica Golob: Podatki kažejo, da so vladni ukrepi uspešni, rebalans bo stanje še izboljšal

Rebalans je potreben, ker so se z reorganizacijo vlade na začetku tega leta več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova, je v sredo poslancem pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da se skupni kadrovski načrt ni povečal, saj so le prerazporedili 600 javnih uslužbencev. Po besedah premierja Roberta Goloba pa rebalans potrjuje optimizem, ki si ga je upal izraziti lani jeseni ob sprejemanju letošnjega proračuna. "Ne le, da ni nikjer recesije, ne le, da je bila energetska kriza uspešno obvladana – primanjkljaj se zmanjšuje na samo 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda," je dejal.

Medtem ko v koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica v rebalansu vidijo ustrezen odziv na aktualne zahtevne in negotove razmere, so bili poslanci opozicijskih strank SDS in NSi v sredni razpravi do predloga kritični. Očitali so mu preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjali na visok primanjkljaj ter pozivali k ugodnejši davčni politiki. Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja sta z 12 vloženimi dopolnili poskusili znotraj proračunske porabe prerazporediti nekaj več kot 188 milijonov evrov sredstev, vendar nobeno ni bilo deležno zadostne podpore.

Poslanci v proračunu zagotovili tudi več sredstev za upokojence

So pa poslanci na predlog koalicijskih poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica kljub postopkovnim zapletom, glasnim opozorilom opozicije o poslovniški nedopustnosti dopolnila in številnim postopkovnim predlogom v novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 dodatno zapisali izplačilo zimskega letnega dodatka za upokojence v letošnjem decembru ter za 1,8 odstotka višja izplačila pokojnin v novembru in decembru. S tem naj bi upokojenci lažje prebrodili obdobje do predvidene redne uskladitve pokojnin na začetku leta 2024.

Novela zakona o izvrševanju proračunov sicer prinaša manjše spremembe, med drugim se nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.

V SDS-u so med drugim želeli za nekaj več kot deset odstotkov zvišati tudi povprečnino za občine. Toda dopolnilo ni bilo sprejeto, tako da ostaja pri 700 evrih na prebivalca.

Soglasna podpora za nadaljnjo obravnavo insolvenčnega zakona

DZ je po sredni prvi obravnavi predloga novele insolvenčnega zakona danes soglasno z 61 glasovi sklenil, da je ta primeren za nadaljnjo obravnavo. Z novelo želi vlada prenesti določila evropske uredbe v slovenski pravni red, odpraviti neskladja z ustavo in uvesti spremembe za boljše poplačilo upnikov.

Predlog obravnava odločbe ustavnega sodišča, da so nekatere zdajšnje rešitve neustavne. Vsebuje prenos evropske direktive o prestrukturiranju in insolventnosti. "Med najpomembnejšimi novostmi je uvedba pojma grozeče insolventnosti in postopka sodnega prestrukturiranja zaradi takšne insolventnosti, ki je namenjen pravočasnemu pristopu dolžnika k prestrukturiranju," je v sredo dejala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi.

Predlog vsebuje še spremembe za večjo učinkovitost insolventnih postopkov. "To želimo doseči z jasnejšimi in strogimi pravili, ki urejajo obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti in grozeče insolventnosti," je povedala in dodala, da je uspešnost postopkov prestrukturiranja močno povezana s pravočasnim pristopom k prestrukturiranju.

V koaliciji predlog podpirajo. Tudi v SDS-u in NSi-ju mu v tej fazi ne nasprotujejo, saj menijo, da prinaša nekatere dobre rešitve. V stranki SDS so za pomanjkljive označili prenos nekaterih upravičenj upnikov na upniški odbor, postavitev statusa in pristojnosti upraviteljev, rešitve glede pravice do pritožbe, v NSi-ju pa menijo, da bi bilo treba bolj opredeliti določbe, kdaj in kako morajo revizorji poslovodstvo družbe opozoriti na grozečo insolventnost.

Predlog o povračilu glob zaradi kršenja covidnih odlokov v nadaljnjo obravnavo

DZ je z 51 glasovi za in 27 proti sklenil tudi, da je vladni predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v povezavi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, primeren za nadaljnjo obravnavo. Proti so glasovali v opozicijskih strankah SDS in NSi.

Vladni predlog zakona, o katerem je DZ opravili prvo obravnavo, med drugim predvideva povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Predvideva ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov, pa tudi avtomatični izbris podatkov iz evidenc.

Kot je dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je namen zakona poprava krivic. Da je bila prekrškovna represija v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja covida-19 pretirana, po njenih besedah kažejo tudi statistični podatki: obravnavanih je bilo več kot 62.000 prekrškovnih zadev in izrečenih za približno 5,7 milijona evrov glob.

Sorodna novica Vlada potrdila predlog za vračilo glob, ki so bile med epidemijo izrečene brez ustrezne podlage

Po besedah Lene Grgurevič (Svoboda) z zakonom popravljajo nešteto krivic in protipravnih oz. protiustavnih ravnanj takratnih oblastnikov. Kot je dejala v predstavitvi stališča poslanske skupine, se ne sme pozabiti na grobo poseganje politike v pravno državo in omejevanje državljanov na vseh področjih, pa tudi ne na vladne predstavnike, ki so vse te ukrepe javno kršili. Njena poslanska kolegica, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, je ocenila, da so bili številni ukrepi "butasti" in tudi z medicinskega vidika niso bili strokovni. "Vzeto nam je bilo dostojanstvo," je ugotavljala ter bila pri tem posebej kritična do omejitve gibanja na občine in policijske ure.

Medtem ko so preštevilni tvegali svoja življenja, da bi reševali druge, smo bili priča enemu najtežjih napadov na standarde vladavine prava in ustavne ureditve, je poudarila Meira Hot (SD). "Da so se izrekale globe prekarnim delavcem, družinam z rogljički na sprehodu na prostem, ljudem, ki so hiteli na delo, ali pa protestnikom, ki so na Trgu republike prebirali ustavo, je še danes v resnici nepredstavljivo," je dejala v predstavitvi stališča poslancev SD-ja. Zato je nujno in prav, da se ta ravnanja države popravijo, je dodala.

Tudi v Levici poudarjajo, da obravnavani zakon vzpostavlja podlage za popravo krivic, da se ljudem vrne dostojanstvo in prizna, da niso počeli nič narobe. Kot je v predstavitvi stališča Levice dejal Milan Jakopovič, so "na podlagi odlokov, ki jih je ustavno sodišče po vrsti razveljavljalo, ljudje zaradi uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja prejemali vrtoglave položnice". Ob tem je bil kritičen do prejšnje vlade: "Tako kot so sprejemali odloke na silo in s silo, so tudi vsakršni izraz nestrinjanja skušali zatreti na silo in s silo, od množičnega popisovanja in izrekanja kazni za prekrške do nediskriminatornega zalivanja s solzivcem starejših otrok in mimoidočih kar sredi Ljubljane."

Po drugi strani je Branko Grims (SDS) poudaril, da so se med epidemijo ukrepi v veliki meri usklajevali na ravni EU-ja in so bili recimo v Italiji tudi bistveno ostrejši. V Sloveniji pa se je po njegovih besedah namerno hujskalo ljudi, pri čemer je vladajočim očital, da so na oblast prišli z netenjem nestrpnosti in tudi nasilništva. "To je bila vaša pot na oblast. In danes tisti vojski, ki ste jo uporabili ali pa zlorabili, kakor kdo želi temu reči, hočete dati še odpustek," je dodal. Pri tem je glede protestov poudaril, da je bilo ranjenih šest policistov, da je prihajalo do zapor cest, celo vdora na obvoznico. Predlagani zakon je označil za popolnoma nesprejemljiv in ocenil, da pomeni konec pravne države, če bo sprejet.

"Težko se je znebiti občutka, da je zakon predlagan zgolj zato, ker so bili prekrški izrečeni v času prejšnje vlade, ter da zakonodajalec posega v določene odprte prekrškovne postopke iz političnih razlogov," pa je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Sprejem posebnega zakona, s katerim bi posegli zgolj v nekatere odprte prekrške ali celo sodne postopke, je po mnenju NSi-ja neustrezen ter lahko odpre plaz novih tovrstnih zakonodajnih zahtev, je pojasnila. Kot je poudarila, se NSi drži načela, da zakonodajna oblast ne posega v odprte sodne postopke, v prekrškovne postopke ali kakršnekoli posamezne konkretne postopke.

Po besedah Jožefa Horvata (NSi) je bilo zanje v času epidemije ključno, da zavarujejo življenja in zdravje ljudi. Dejan Kaloh (SDS) pa je ob tem poudaril, da je bila prejšnja vlada pri spopadanju z epidemijo učinkovita, in ocenil, da je zakon "pljunek v obraz vsem tistim zdravstvenim delavcem, ki so se neumorno v tem času borili za življenja naših sodržavljanov".

"Vlada bi morala takrat jasno komunicirati in predvsem zagotoviti, da v zatrjevanju enih človekovih pravic v druge ne poseže čezmerno, s pretirano represijo in neustavno, ker se je dalo drugače," je v odzivu na razpravo dejala ministrica. Ravnanja, ki vključujejo znake nasilja, pa po njenih besedah v zakon niso vključena in se v teh primerih glob ne bo vračalo.

Zelena luč noveli, ki predvideva preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja

Poslanci so opravili tudi splošno razpravo o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S 53 glasovi za in 28 glasovi proti so odločili, da je tudi ta novela primerna za nadaljnjo obravnavo. Novelo so podprli v koalicijskih strankah SD, Levica in Svoboda, proti pa so glasovali v opozicijskih strankah SDS in NSi.

Po predlogu bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov mesečno, z možnostjo valorizacije enkrat letno. Zavezanci za plačilo prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in ne več tri zasebne zavarovalnice.

Vlada podpira cilje in vsebinske rešitve predlaganega zakona, s katerim je reagirala na "nedopusten dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja", je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Ob tem vlada ocenjuje, da bi bilo nekatere določbe zakona smiselno nadgraditi, je dodal.

Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je povedala, da v poslanski skupini novelo podpirajo, ker so bile napovedane podražitve dopolnilnega zavarovanja brez dodatnih ukrepov, ki bi izboljšale kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva, nedopustne. Ker je zdravstvo vse dražje, pa so v zakonu predvideli proračunsko varovalko, je poudarila.

To, da dopolnilno zavarovanje ponujajo tri zavarovalnice, ne znižuje cene, pač pa vedno znova vodi v sočasen dvig premij, je opozorila poslanka SD-ja Bojana Muršič. Poslanci Svobode so sicer, tako Muršičeva, v nasprotju s pričakovanjem javnosti predlagali, da se pri preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja ohrani sistem enake premije za vse. Kljub temu bodo v SD-ju novelo podprli, saj podpirajo združitev obeh zavarovanj v eno, nato pa se bodo v koaliciji dogovorili o pravičnejšem načinu določanja višine zdravstvenih prispevkov, je napovedala.

Za ukinitev dopolnilnega zavarovanja so tudi v Levici. Med razlogi je poslanec Miha Kordiš naštel njegovo neučinkovitost, saj komercialne zavarovalnice po njegovih besedah skozi neupravičeno visoke režijske stroške zadržijo veliko denarja, ter nesolidarnost prispevka. Novela po njegovih besedah dosega prvi cilj, zato jo bodo v Levici podprli. Za zagotavljanje solidarnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa sta na voljo dve možnosti, je dodal. Pri prvi gre za prilaganje višine prispevka za dopolnilno zavarovanje višini posameznikovih dohodkov, pri drugi pa za sistemski prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno in solidarni popravek prispevnih stopenj. V koaliciji se bodo morali dogovoriti, po kateri poti bodo šli, v Levici pa bi bili zadovoljni s katerokoli od možnosti, je dejal.

Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je opozorila, da novela zakona ob preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja predvideva ohranitev enake ravni pravic. To je po njenem mnenju nemogoče, saj so zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zavarovanje, ravno zaradi zagotavljanja iste enake ravni pravic predlagale povišanje prispevka, ker "se vse draži". S to težavo se bo, tako Jeraj, soočil tudi ZZZS, zato se sprašuje, kaj lahko pričakujejo bolniki. Opozorila je tudi, da zakon ne upošteva različnih kategorij ljudi, ki vsi niso redno zaposleni. Ker menijo, da novela zakona in sprememba prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen prispevek ni domišljena in ni pripravljena tako, kot bi bilo treba, v SDS-u novele ne podpirajo.

Nasprotovanje noveli so izrazili tudi v NSi-ju. Poslanka Iva Dimic je opozorila, da se bo preoblikovano dopolnilno zavarovanje enkrat letno valoriziralo, to pa da pomeni, da se bo višina premije vsako leto zvišala. Opozorila je tudi, da so se Slovenci, ki delajo v tujini, doslej lahko odločili, da dopolnilnega zavarovanja ne bodo plačevali, novela pa predvideva obvezen prispevek.