Iz mednarodnega društva za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) so sporočili, da je ministrstvo o tem, da je upravno sodišče ustavilo odstrel medvedov, lovske družine seznanilo šele tri dni po tem, ko je bila odločitev že sprejeta. Na drugi strani pa je isto ministrstvo 13. aprila dovolilo odstrel od trenutka, ko je bilo za ta namen poslano digitalno dovoljenje, so dodali. V prvotnem dovoljenju je bil sicer predviden odstrel 230 medvedov, a je ministrstvo po navedbah AAG-ja nekaj dni po izdaji dovoljenja število povečalo za pet.

Sorodna novica Letos dovoljen odvzem največ medvedov do zdaj – lovci jih bodo lahko odstrelili 230

V društvu so ob tem prepričani, da 235 medvedov letos, 220 lani in še 200 prej, ki so že bili ali še bodo odstreljeni z dovoljenjem države, ni ogrozilo življenja ali škodovalo premoženju, je pa "za skoraj milijon evrov napolnilo denarnice neznanim prejemnikom". "Najhuje je, da gre za genocid na strogo zavarovano vrsto pod pretvezo strokovnosti in z blagoslovom ministra za naravne vire, čigar naloga je varovanje naravnih virov in ne razprodaja živih čutečih bitij oziroma njihovo naklepno uničevanje. Očitno je, da se v Sloveniji na delovno mesto ministrov za kmetijstvo in za naravne vire postavijo rejci in ekonomisti, ki zasedejo funkcijo samo zato, da uresničujejo želje in interese rejcem in lovcem," so navedli.

Ob tem so v društvu poudarili, da so na državni ravni predpisane visoke kvote odstrela zavarovanih živalskih vrst namenjene ustvarjanju ekonomske dejavnosti "lovskega turizma". Za odstrel medveda lovski turisti po njihovih besedah v povprečju plačajo okoli 1000 evrov, za trofejne primerke pa lahko tudi do 10.000 evrov.

Lovske družine imajo ob tem po navedbah AGG-ja sklenjene pogodbe s podjetji, ki trgujejo z divjačino. V slovenskih gozdovih pa lahko, kot so poudarili, lovi vsak, tudi brez dovoljenja, pri čemer mora samo lovcu plačati za odstrel. Po njihovih podatkih je zaslužka s poboji medvedov vsako leto okoli milijon evrov. "Podatkov o tem, komu in koliko gre ta denar, koliko je od tega plačanega davka, saj gre za naše skupno premoženje, nimamo, saj nam podatka ne razkrijejo ne ministrstva ne Lovska zveza Slovenija," so kritični.

Očitki o neustreznem prikazovanju podatkov o konfliktih

Prepoved lova je po njihovem mnenju edina bistvena prednost, ki jo imajo zaščitene vrste. Da država ne izvaja dovolj intenzivno drugih ukrepov, ki bi izboljšali toleranco interesnih skupin, namreč ne more biti razlog za odreditev odstrela.

Sorodna novica Nevladniki v odzivu na dovoljenje za odstrel 230 medvedov opozarjajo na kršenje evropske zakonodaje

"Ekspertiza, na katero se sklicuje dovoljenje za odstrel 235 medvedov, neprimerno prikazuje podatke o povečanju števila konfliktov. Iz ekspertize lahko sklepamo, da so novo metodo ponderiranja škod uvedli zato, ker se število konfliktov dejansko ne povečuje in statistika ne bi opravičevala lova. Zato so opažanja medveda začeli šteti med konflikte in ponderiranje prilagodili svojemu cilju," so prepričani v AAG-ju.

Kot so dodali, se v skladu s smernicami o strogem varstvu živalskih vrst v interesu skupnosti na podlagi direktive EU-ja o habitatih kot razlog zahteva, da mora biti škoda, ki jo je treba preprečiti, resna, to pa je treba, ko se pojavi težava, oceniti za vsak primer posebej.

Zaradi tožb, ki jih je proti ministrstvu vložilo društvo Alpe Adria Green, je bilo dovoljenje za odstrel medvedov zadržano tudi lani. Upravno sodišče je sicer nato ugotovilo, da je izpodbijano dovoljenje pravilno in utemeljeno, zato je tožbo zavrglo. V obrazložitvi je pojasnilo, da je odvzem osebkov rjavega medveda iz narave utemeljen zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velike gostote medvedov in značilnosti odnosov znotraj vrste.

Do začasne ustavitve odstrela lovci iz narave odvzeli 180 medvedov

Do izdaje začasne odredbe, s katero je upravno sodišče ustavilo izvajanje odločbe z dovoljenjem za odvzem 230 rjavih medvedov iz narave, je bilo iz narave z odstrelom že odvzetih 180 rjavih medvedov, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire.

Kot so navedli, so bili s tožbo zoper dovoljenje za odvzem medvedov iz narave in s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki so ju vložili v nevladni organizaciji AGG, seznanjeni 23. maja, na njo pa odgovorili argumentirano, a je na koncu upravno sodišče do izdaje pravnomočne sodne odločitve v upravnem sporu ustavilo izvajanje odstrela.

Ob tem so spomnili, da se dovoljenje za odstrel, ki je bilo izdano 13. aprila, nanaša na območje z največjo gostoto rjavih medvedov. Po njihovih navedbah gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin in lovišč s posebnim namenom.

Zavod za gozdove zavrača očitke

Na Zavodu za gozdove Slovenije so v odzivu poudarili, da to ne drži. Kot so zapisali, je znano, da so vsi prihodki od upravljanja lovišč s posebnim namenom, kamor sodijo tudi prihodki iz naslova lovnega turizma in prodaje divjačine, namenjeni za delovanje teh lovišč. Sem sodi tudi financiranje izvajanja številnih javnih nalog, kot so ukrepi za prostoživeče živali, izplačilo škod kmetom, monitoring, lovsko-čuvajska služba in izobraževanje. Prav tako se iz tega naslova financira znanstveno-raziskovalno delo s področja upravljanja divjadi in nekaterih zavarovanih živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja.

Poudarili so, da bi morali sredstva za izvajanje javnih nalog v okviru lovišč s posebnim namenom prejeti tudi iz državnega proračuna, a se to doslej praktično ni izvajalo. "Šele letos je bil sprejet pravilnik o merilih za finančno ovrednotenje nalog lovskih organizacij, ki omogoča vsaj delno pridobitev sredstev iz proračuna, kar pa se v praksi še ne izvaja. To pomeni, da so bila lovišča s posebnim namenom prisiljena v prodajo čim večjega deleža svojih storitev - torej tudi odstrela trofejne in netrofejne divjadi - za financiranje svojega delovanja," so zapisali.

Kot so dodali, lova ne more izvajati vsak, ampak so pogoji opredeljeni v zakonu o divjadi in lovstvu, nekateri pa še dodatno v dovoljenju ministrstva za odvzem medvedov. To pomeni, da mora imeti v lovišču s posebnim namenom lovski gost veljavno orožno listino za orožje, ki ga uporablja pri lovu, ta pa mora obvezno potekati v spremstvu zaposlenega v lovišču, to je revirnega lovca ali vodje lovišča.

Minister: Z odstrelom se preprečuje resna škoda in zagotavlja varnost ljudi

Odločba z dovoljenjem za odvzem 230 rjavih medvedov iz narave je že ob izdaji naletela na ostre odzive nevladnih organizacij. V Društvu za dobrobit živali AniMa, društvu za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka ter AAG-ju so v javnem pismu, ki so ga poslali Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu, zapisali, da Slovenija krši zakonodajo, ki da takšnega dovoljenja za odstrel medvedov ne dopušča.

Sorodna novica Odločba ostaja v veljavi, Brežan premierju pojasnil, zakaj je odstrel 230 medvedov nujen

Premier Robert Golob je glede vprašanja odvzema zveri iz narave nekaj dni po izdaji dovoljenja za odstrel medvedov dejal, da je treba področje vnovič proučiti. Ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana je zato pozval, naj vse odločbe na to temo zamrzne, vlada pa naj se vprašanju ustreznosti trenutno predvidenega odvzema zveri iz narave spet posveti. Po srečanju, na katerem je minister premierju pojasnil argumente za sprejeto odločitev, so z ministrstva sporočili, da odločba ostaja v veljavi.

Minister Brežan je ob izdaji dovoljenja pojasnil, da se z odstrelom želi preprečiti resna škoda ter zagotoviti zdravje in varstvo ljudi. Populacijo rjavega medveda v Sloveniji želijo pristojni v prihodnjih letih zmanjšati na 800. Lani spomladi je bilo po podatkih strokovnjakov v Sloveniji okoli 1100 rjavih medvedov.