Letošnji prejemnik Nobelove nagrade za književnost bo norveški pisatelj in dramatik Jon Fosse. V četrtek, 5. oktobra, ob 13. uri je stalni tajnik akademije Mats Malm v stavbi v starem mestnem delu Stockholma prebral ime lavreata. "Njegov ogromni opus, napisan v manj pogostem norveškem jeziku, obsega različne žanre, sestavlja bogastvo dram, romanov, pesniških zbirk, esejev, knjig za otroke in prevodov. Čeprav je danes eden najbolj uprizarjanih dramatikov na svetu, postaja vse bolj prepoznaven tudi po svoji prozi," je v utemeljitvi zapisala komisija.

Jon Fosse je že nekaj let med ožjimi kandidati ne le za Nobelovo nagrado, ampak tudi še številne druge svetovno priznane nagrade. Lani je kandidiral za nagrado mednarodnega bookerja z romanom A New Name: Septology VI-VII, bil pa je tudi finalist za britansko književno nagrado national book award. Številna njegova dela je objavila priljubljena britanska založba Fitzcarraldo Editions, pri kateri je knjigo izdala tudi lanska nagrajenka Annie Ernaux.

Leta 1983 so bile kot presežek izpostavljene njegove prve novele, ki v zadnjih letih po svetu znova vzbujajo zanimanje. Po večini Evrope je sicer zaslovel s svojimi dramskimi deli, ki jih je začel pisati v devedesetih letih. V 30 letih pisanja je ustvaril približno 40 dram, ki so bile prevedene v številne jezike. Norveška nacionalna televizija ga je že leta 2007 označila za "največji norveški kulturni izvozni artikel", revija Theater Heute pa ga je razglasila za najboljšega tujega avtorja.

"Višje od Nobelove nagrade je nemogoče. Potem gre vse navzdol."
Fosse je v prvem odzivu med drugim dejal, da je "presrečen in hvaležen ter nekoliko prestrašen", Nobelovo nagrado pa vidi kot nagrado literaturi, ki si v prvi vrsti prizadeva biti literatura brez kakršnih koli premislekov. Nagrado je posvetil jeziku, v katerem ustvarja, manj popularni uradni različici norveščine, ki jo govori zgolj 10 odstotkov prebivalcev. Za norveško televizijo TV2 je tudi povedal, da se je njegovo ime že več let omenjalo med kandidati. "Navajen sem napetosti in navajen sem, da je ne dobim, zato je bilo zame nekoliko nepričakovano. Višje od Nobelove nagrade je nemogoče. Potem gre vse navzdol," je dodal v smehu.

Norveški premier Jonas Gahr Stoere je na enem od družbenih omrežij zapisal, da je Nobelova nagrada za Fosseja veliko priznanje edinstvenemu avtorju, ki je naredil vtis in se dotaknil ljudi po svetu. "Vsa Norveška mu čestita in je danes ponosna," je še zapisal. Čestitkam se je pridružila tudi vodja norveške diplomacije Anniken Huitfeldt, ki je zapisala, da Fosse, medtem ko ujame edinstveno norveško razpoloženje, govori o nečem globoko človeškem v različnih kulturah. "Sijajni ambasador izjemnih umetniških izrazov, ki jih ponuja Norveška," je še zapisala.

Jon Fosse pred Nobelovo nagrado v Sloveniji ni bil zelo znano ime
64-letni Jon Fosse je bil rojen v Haugesundu na zahodni obali Norveške. V Sloveniji je bil predstavljen v okviru festivala Vilenica, ki je leta 2017 v središče postavljal norveško književnost, "ki kljub bogati tradiciji in mednarodni odmevnosti skandinavskih kriminalk in nedavnemu prodoru posameznih avtorjev, kot so Karl Ove Knausgård, Per Petterson ali Maria Parr, še vedno spada med manj poznane pisave pri nas", so zapisali.

Na malem odru Slovenskega dramskega gledališča Nova Gorica je bila leta 2021 sodobna drama o družini Jona Fosseja z naslovom Ime. Prav z Imenom je Fosse sredi devetdesetih dosegel svetovni preboj. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa so 10. januarja 2004 uprizorili Fossejevo dramo Jesenski sen. "Fossejeva drama Jesenski sen je z odzvanjanjem neposrednih občutij, minimalnimi, a bistvenimi čustvenimi odtenki in stanji kompleksna in za uprizarjanje zelo zahtevna," je takrat zapisala Andreja Babšek.

Njegovo dramo Noč poje pesmi svoje so uprizorili tudi v Mali Drami leta 2004. Takratni ravnatelj Drame Janez Pipan je takrat predstavil norveškega dramatika Jona Fosseja in zanj dejal, da "je v slovenskem gledališkem prostoru precej neznan, kar pa ne velja za evropsko sceno. Fosse je bil doma do sredine osemdesetih let uveljavljen predvsem kot prozaist, pesnik in avtor otroških knjig ter do gledališke umetnosti, po lastnih besedah, ni imel posebnega odnosa. Nekaj let pozneje je napisal svojo prvo dramo Nekdo bo prišel, s katero je, ko je besedilo v okviru Festivala d'Automne v Theatru des Amandiers v Nanterru režiral francoski režiser Claude Regy, uspešno presegel norveške meje in se uveljavil kot evropski dramatik. Od tedaj letno napiše vsaj eno dramsko delo, ki ga ima na repertoarju vsako reprezentativno gledališče."

Leta 2007 so njegovo poetično dramo Punca na zofi uprizorili tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v režiji Tijane Zinajić.

Najbolj prevajan in uprizarjan norveški dramatik po Ibsenu
Fosse piše v nynorsku oziroma novi norveščini, enem od dveh uradnih jezikov na Norveškem. Prevode njegovih del v slovenščino so do zdaj podpisali Jana Kocjan, Darko Čuden in Marija Zlatnar Moe. Zadnja je prevedla dramo Noč poje pesmi svoje, avtorjev slog pa je označila za minimalističen in blizu absurdnemu gledališču. Za STA je povedala, da je zunaj svoje domovine znan predvsem kot dramatik. Deležen je primerjav z rojakom Henrikom Ibsenom, saj je najbolj prevajan in uprizarjan dramatik po njem.

Po besedah Marije Zlatnar Moe je razlog, da ni v slovenščino prevedenih več del, verjetno v tem, da piše v nynorsku. Slog njegovih dram je opisala kot zelo minimalističen. Osebe v njegovih dramah pogosto nimajo imen, uporabi le zaimke ali pa samo moški, ženska ali otrok. "Zelo malo je besed, so dolgi premori, besedila ni veliko," je dejala. Dodala je, da enako velja za avtorjeve romane, za katere pravijo, da "ima človek občutek, da so daljši, kot so v resnici". Fosse pripoveduje umirjeno, počasi, redkobesedno, veliko je tudi ponavljanja, premorov.

Pravzaprav je bilo prevajanje drame Noč poje pesmi svoje sploh prvi prevod iz norveščine za Marijo Zlatnar Moe, ki je v tistem času živela na Norveškem. Po njenih besedah je drama, ki jo je prevajala, opisovala situacijo, v kateri je bila tedaj tudi sama – o paru z dojenčkom – in ji je bila po vsebinski plati zelo blizu. Ker je bila napisana v nynorsku, ki ga pozna slabše kot bokmal, ki ga govori približno 85 odstotkov norveškega prebivalstva, je bil prevod kar nekako družinski projekt.

Prevajalka je Noč poje pesmi svoje opisala kot tipično Fossejevo dramo: osebe – teh je pet – nimajo imen, uporabljenih je zelo malo različnih besed, premori so zelo dolgi, celotna drama pa se zgodi v le nekaj urah, besedilo je napisano brez ločil. V slovenščini sta ob omenjenih delih na voljo še njegov roman Melanholija I in drama Ime.

Ugibanj je bilo tudi letos znova veliko, nabor kandidatov in kandidatk je bil obširen
Mediji in poznavalci so znova omenjali svetovno znane pisatelje, kot so Anne Carson, Haruki Murakami in Margaret Atwood, ki že leta spadajo med favorite. Eden od ponudnikov stavnic je tokrat največ možnosti namenil kitajski avtorici Can Šue in avstralskemu pisatelju Geraldu Murnanu, drugi ponudniki pa so med mogočimi prejemniki videli tudi madžarskega pisatelja Laszla Krasznahorkaia in romunskega avtorja Mirceo Cartarescuja.

Nobelovo nagrado za književnost je lani prejela francoska pisateljica Annie Ernaux
Lani je nagrado prejela Annie Ernaux za "pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina". V obrazložitvi je odbor švedske akademije zapisal, da prejme nagrado "za svoj nezgrešljivi poetični glas, s katerim z ostro lepoto naredi posameznikovo eksistenco univerzalno".

Pred Annie Ernaux sta nagrado prejela leta 2021 na Zanzibarju rojeni tanzanijski avtor Abdulrazak Gurnah, leta 2020 pa ameriška pesnica Louise Glück. Končna izbira nagrajenca pogosto naleti na kritike, odbor za podelitev pa je poznan po svoji naklonjenosti poudarjanju manj znanih pisateljev namesto avtorjev uspešnic.