Države so v sodobne migracijske tokove vključene kot države izvora, tranzita ali pa so ciljne države. Glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU-ja so velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja, so razmere povzeli pri ministrstvu za notranje zadeve.

Kot so zapisali, je slovenska vlada v trenutnih razmerah prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij. Ministrstvo za notranje zadeve je zato v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami začelo pripravljati predlog migracijske in integracijske strategije. Medtem ko je integracijsko strategijo vlada že sprejela 9. novembra letos, pa migracijsko strategijo še pripravljajo.

Nova migracijska strategija bo po navedbah ministrstva stremela k zagotavljanju varnejših migracijskih poti in učinkovitih azilnih postopkov ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zaščiti ranljivih kategorij in preprečevanju nezakonitih migracij v povezavi z organizirano kriminaliteto. Hkrati bo obravnavala potrebe gospodarstva pri zaposlovanju tujcev.

Dovoljenja za prebivanje izdana skoraj 100 tisoč državljanom tretjih držav

Letos sta bili že sprejeti dve nujni noveli zakona o tujcih, trenutno pa ministrstvo pripravlja še novo novelo zakona o tujcih, ki bo s prenosom določb prenovljene direktive o modri karti omogočila olajšan prihod visokokvalificirane delovne sile v Slovenijo. Konec novembra je bilo sicer največ izdanih dovoljenj za prebivanje državljanom BiH-a, Kosova in Srbije. Skupno je bilo izdanih 96.177 dovoljenj državljanom tretjih držav, od česar je bilo 15.435 dovoljenj za stalno prebivanje in 80.742 dovoljenj za začasno prebivanje.

Pri državljanih držav članic evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, ki v Sloveniji prebivajo dlje kot 90 dni, so letos do konca novembra izdali 5807 potrdil, od tega 761 za stalno prebivanje. Med državljani EU-ja v Sloveniji je največ državljanov Hrvaške, sledijo državljani Bolgarije in Italije.

Med prosilci za mednarodno zaščito letos prevladujejo državljani Maroka

Pred mednarodnim dnevom migrantov je ministrstvo postreglo še z nekaterimi drugimi podatki. Med drugim, da je v Sloveniji vse od leta 2015 prisoten trend povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Letos do konca novembra je bilo vloženih 6594 prošenj za mednarodno zaščito, kar 78 odstotkov vseh vloženih prošenj so vložili državljani Maroka. Skupno pa je bilo letos do konca novembra priznanih 98 statusov mednarodne zaščite.

V okviru projekta trajne preselitve je pretekli teden v Slovenijo prispelo 23 državljanov Sirije, ministrstvo pa konec januarja 2024 pričakuje še drugo skupino s 27 državljani Afganistana. Ob tem so na ministrstvu poudarili, da je trajna preselitev način zagotavljanja zakonitih poti v Evropo za osebe, ki potrebujejo zaščito. Tako je slovenska vlada 1. decembra lani sprejela sklep, s katerim je določila, da bo Slovenija iz Turčije sprejela 50 državljanov Sirije ali Afganistana, ki se jim lahko v Sloveniji prizna status begunca.

V povezavi z zagotavljanjem začasne zaščite za razseljene ljudi iz Ukrajine pa je bilo od 24. februarja lani do 12. decembra letos vloženih 10.134 vlog za priznanje začasne zaščite, od katerih je bil 9328 ljudem priznan status začasne zaščite. Vzpostavljena je posebna spletna stran z informacijami o pomoči Slovenije državljanom Ukrajine, so še navedli na ministrstvu.