Proizvajalci izdelkov že dalj časa uporabljajo prikrite načine podražitev. Eden od teh je skrčflacija. V času inflacije pogosto prikrito dvigujejo ceno izdelkom tako, da zmanjšajo njihovo količino. To pomeni, da je v embalaži, ki so je kupci navajeni, manjša količina izdelka, ki pa se prodaja za isto ceno kot prej. Prvo zaznano krčenje izdelkov sega v leto 2016, ko je proizvajalec znamenite čokolade Toblerone, Mondelez International zmanjšal maso izdelka tako, da je povečal razmik med čokoladnimi trikotniki, kar je pomenilo, da je bilo v izdelku 10 odstotkov manj čokolade kot prej.

Ne le količina, pod vprašajem je tudi kakovost

Ob skrčflaciji se je začela pojavljati tudi skimpflacija, ki izhaja iz angleške besede "skimp" (skoparjenje), pomeni pa spremembo sestave izdelkov in s tem lahko tudi zmanjševanje njihove kakovosti. Eden glavnih razlogov za to, da podjetja zmanjšajo kakovost storitve, je, da bi ob prizadevanju za čim višji dobiček porabila manj sredstev za proizvodnjo izdelka. Če lahko rečemo, da skrčflacija vpliva na denarnice potrošnikov, je pri skimflaciji lahko pod vprašajem tudi zdravje uporabnikov. Večina ljudi sprememb v sestavi izdelka ne opazi, proizvajalci pa lahko za zamenjavo uporabijo manj kakovostne alternative.

Zaradi skrčflacije na eni strani in skimpflacije na drugi se torej lahko zgodi, da bodo uporabniki za isti denar pojedli manj, ali pa enako količino, ki pa bo lahko slabše kakovosti. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so o vplivu obeh pojavov za MMC povedali: "Lahko rečemo, da take oblike zavajanja potrošnikov še povečujejo neenakosti v zdravju in običajno najbolj prizadenejo že tako ranljive skupine prebivalstva. Posledice uživanja manj kakovostne hrane namreč pogosteje pričakujemo v teh skupinah prebivalstva, vplivajo pa na zdravje in blaginjo vseh." Na vprašanje, na kaj naj bodo potrošniki še posebej pozorni pri kupovanju živil, odgovarjajo: "Pozornost naj potrošniki namenjajo povečevanju deleža sladkorja, manjšanju sadnega ali zelenjavnega deleža, uporabi umetnih sladil, menjavi bolj kakovostnih manj predelanih in pretežno nenasičenih maščob z manj kakovostnimi bolj predelanimi in pretežno nasičenimi maščobami (npr. palmova, kokosova maščoba)."

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa pravijo, da menjave z manj varnimi surovinami ni pričakovati, saj so proizvajalci živil dolžni zagotavljati varnost živil. Odgovora na vprašanje, ali so na ministrstvu razmišljali o spremembi uredbe na način, da bi potrošnike opozarjala tudi na spremembe v sestavi živil, pa nismo dobili.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) na svoji spletni strani opozarja, da so v lanskem letu skimpflacijo opazili pri treh izdelkih, ki so jim spremenili recepturo. DM bio napitek iz mandljev, ki je prej vseboval sedem odstotkov mandljev, danes vsebuje tri odstotke mandljeve paste. O zmanjšanju vsebnosti mandljev priča tudi podatek o nižji energijski in hranilni vrednosti novega napitka.

Vsebnost glavne sestavine (mesa in živalskih stranskih proizvodov) se je ob spremembi recepture zmanjšala tudi v izdelku Whiskas mokra hrana za odrasle mačke, in sicer s 36 na 34 odstotkov. Posledično se je zmanjšala vsebnost beljakovin, ki so v prehrani mačk glavno hranilo za ustrezno rast in obnavljanje organizma. Prav tako se je zmanjšala količina porcije iz 100 gramov na 86 gramov. Kot razlog so proizvajalci izdelka navedli, da so porcijo zmanjšali, ker veliko mačk prvotne količine ne more pojesti v enem obroku.

Tretji primer skimflacije je Sparov pomfrit za pripravo v pečici. Proizvajalec je pri tem izdelku pred kratkim sončnično olje zamenjal z manj kakovostnim in netrajnostnim palmovim oljem. Letos so v ZPS-ju sicer opazili podoben primer pri izdelku Snack fun, rebrasti krompirjev čips z okusom kisle smetane in čebule v prahu. Proizvajalec je tako kot v primeru pomfrita za pripravo v pečici zamenjal bolj kakovostno sončnično olje z manj kakovostno alternativo, to je s palmovim oljem. Izdelku je ob spremembi recepture dodal tudi več aditivov. Proizvajalec je kot razlog za spremembo sestave navedel vojne razmere v Ukrajini, zaradi katerih je čez noč upadla dobava sončničnega olja.

Zamenjava sončničnega olja s palmovim naj bi bila v tem primeru sicer le začasna. Izdelek naj bi se po besedah proizvajalca že postopoma dobavljal v slovenske trgovine brez palmovega olja, je pa cena vseh omenjenih živil pred spremembo sestave in po njej ostala nespremenjena, opozarja iz ZPS-ja.

Ne le v denarnici potrošnika, negativni vplivi se poznajo tudi v okolju. Na ZPS-ju so za primer vzeli običajno štiričlansko družino, ki na mesec zaužije dva kilograma širokih valjanih rezancev znamke Pečjak, ki so bili tudi 'žrtev' skrčflacije. To pomeni, da je pred skrčenjem družina vsak mesec kupila štiri vrečke Pečjakovih rezancev, zdaj pa jih mora kar osem. S tem zavrže občutno več plastične embalaže kot prej. Kot pravijo na ZPS-ju, so iz podjetja odgovorili, da so ob prenovi podobe embalaže upoštevali želje kupcev, ki so navajali, da je 500-gramsko pakiranje preveliko za eno ali dvočlansko gospodinjstvo. Treba je dodati, da pa se je cena izdelka na kilogram kljub manj vsebine povišala.

Pod pritiskom tudi javne kuhinje

Pod pritiskom glede sestave živil in njihove cene so tudi javne kuhinje (v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše občane in v kuhinjah za zaposlene), če v sistemu javnih naročil upoštevajo samo ceno kot merilo izbora, je za MMC povedala Urška Blaznik, ki se ukvarja s področjem varnosti živil in ocenjevanjem tveganja za zdravje ljudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Dodala je, da so si na NIJZ-ju intenzivno prizadevali za izboljšanje kakovosti javnega naročanja, tako nacionalno kot na ravni EU-ja, predvsem z razvojem minimalnih trajnostnih in zdravstvenih kriterijev za javno naročanje. "Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila Katalog živil, ki temelji na analizi trga glede na kakovost ponujanih živil; različna ministrstva, vključno z ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za kmetijstvo, podpirajo izboljšave na področju javnega naročanja živil in zmanjševanja zavržkov hrane, prav tako se trudijo izboljšati sistem javnih naročil nekatere lokalne skupnosti; če bo izboljšana in transparentna ponudba za naročanje hrane v javnem sektorju, bo predvidoma bolj transparentna tudi ponudba za individualne potrošnike," je sklenila.

Manjša embalaža za isto ali višjo ceno

Poleg skimflacije se ZPS ukvarja tudi z odkrivanjem skrčflacije. Aprila lani so tako na spletni strani objavili seznam šestih izdelkov, pri katerih se je količina izdelka v pakiranju zmanjšala, povprečno za 20 odstotkov. Njihova cena za enoto pa se je v primerjavi s ceno pred skrčenjem povišala od 17 do 86 odstotkov. Na začetku letošnjega leta je ZPS objavil nov seznam 11 izdelkov, pri katerih so zaznali skrčflacijo, in je zaradi zmanjšanja količine v embalaži prišlo do občutnega povišanja cene za enoto (cena za kilogram oz. liter). Cene za enoto analiziranih izdelkov so se sicer povišale od 9 pa vse do 106 odstotkov, še piše na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Kako se branijo trgovci?

Na ZPS-ju so proizvajalce in trgovce zaprosili za pojasnila o razlogih za zmanjšanje količine vsebine v posamičnem pakiranju. Trgovci so med razlogi za skrčenje izdelkov, ki so na voljo v njihovih trgovinah, navedli višjo nabavno ceno osnovnih surovin in višje stroške energentov, višje proizvodne stroške, porast števila eno- in dvočlanskih gospodinjstev na večjih trgih, suše in poplave, ki so prispevale k cenovnim nihanjem žit na svetovnem trgu, da so z manjšo embalažo povečali dobavljivost v poslovalnicah, zmanjšanje količine naj bi v določenih primerih tudi narekovala nova embalaža in maksimalno dovoljeno polnjenje.

Skrčflacija in skimflacija zakonsko nista prepovedani

Pri ZPS-ju opozarjajo, da zmanjšanje količine izdelkov in zamenjava sestavin v produktih sicer nista zakonsko prepovedani praksi, saj imajo proizvajalci avtonomijo pri določanju cen na enoto pri izbiri sestavin in tudi embalaže.

V katerih primerih bi proizvajalec kršil zakon? Kot so sporočili iz ZPS-ja, uredba 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom ureja področje označevanja in predstavljanja živil potrošnikom. Proizvajalec bi jo lahko kršil, če na primer nova neto količina ne bi bila navedena, oziroma bi bila napačna. Težava nastane, ker večina proizvajalcev svoje produkte preoblikuje netransparentno, zato večina potrošnikov sprememb v njihovi ceni in sestavi ne zazna. "Do potrošnikov najbolj pošteno bi bilo, da bi spremembe proizvajalci jasno sporočali na sprednji strani embalaže spremenjenega izdelka," pojasnjujejo na ZPS-ju.

Mnogi proizvajalci podražitve celo nadaljujejo in že tako skrčenemu izdelku v razmeroma kratkem času še povišajo prodajno ceno. "Večina potrošnikov se ob tem počuti opeharjene, zato lahko rečemo, da je skrčflacija do potrošnika neprijazna praksa," dodajajo na ZPS-ju in svetujejo: "Potrošniki naj ne bodo na avtopilotu. Tudi pri živilih, ki jih redno kupujejo, naj občasno preverijo njihovo ceno za enoto, velikost pakiranja in njihovo sestavo. Če opazijo, da je proizvajalec zmanjšal količino izdelka oziroma spremenil njegovo sestavo ter kakovost, na trgu poiščite alternativo. S tem boste podprli proizvajalce, ki takšnih, do potrošnika neprijaznih praks ne uporabljajo."