"Z globoko žalostjo in ogorčenostjo sporočamo porušenje glavne stavbe Darba 1718, zgodovinske znamenitosti Kaira, ki je služila kot zatočišče za umetnike in rokodelce vseh vrst, brez predhodnega obvestila ali nadomestila. Rušenje Darb 1718 je močan opomin na nenehne grožnje dediščini in zgodovinskemu tkivu Kaira ter brezobzirno razseljevanje njegovih skupnosti," so zapisali v objavi na spletu.

"Več kot le opeka in malta ..."
Kot so še zapisali, je bil Darb 1718 "več kot le opeka in malta. Bil je zatočišče za umetnike vseh vrst. Spodbujal je ustvarjalnost, dialog in skupnost znotraj svojih zidov. Vzgojil je nastajajoče talente in zagotovil platformo za uveljavljene glasove, da dosežejo svet. Bil je svetilnik upanja in navdiha za nešteto mladih Egipčanov, ki so sanjali o prihodnosti, v kateri lahko umetnost uspeva".

Sorodna novica Egipt pospešeno gradi novo upravno prestolnico

Po navedbah egiptovskih oblasti je bilo rušenje stavbe nujno, da bodo lahko razširili avtocesto. Kairo namreč doživlja obsežno prenovo, saj egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi poskuša posodobiti prenaseljeno mesto in zgraditi svojo novo prestolnico, vredno dobrih 54 milijard evrov, na robu puščave. Vlada je v okviru projekta zgradila že več kot 6000 kilometrov novih cest ter 900 predorov in mostov. A očitno ves ta razvoj hkrati povzroča med drugim uničenje celih sosesk in znamenitosti.

Avgusta lani je vlada začela rušiti zgradbe na starodavnem območju Fustata, sicer nekdanje prestolnice Egipta, kjer danes živi več še zadnjih tradicionalnih rokodelcev v mestu. Na tem območju je od leta 2008 deloval tudi Darb 1718. Ob začetku rušitvenih del je ustanovitelj tega umetniškega središča Moataz Nasreldin za časopis New York Times dejal, da so mu vladni predstavniki povedali, da naj bi Darb 1718 uničili, da bi naredili prostor za dvignjeno avtocesto. Nato so septembra vsemu osebju ukazali, naj zapusti stavbo in zapre prostor, kar pa se očitno ni zgodilo.

Darb 1718 je bil eden prvih kulturnih prostorov v mestu, ki je gostil razstave sodobne umetnosti, koncerte, dogodke in delavnice. Ime je dobil t. i. krušnih nemirih, ki so 17. in 18. januarja 1977 zajeli večja egiptovska mesta. Šlo je za spontani upor proti zvišanju cen surovin, potem ko je vlada zmanjšala subvencije za osnovna živila.

Med rušenjem uničena tudi dela 150 umetnikov
V preteklem tednu je Nasreldin gostoval v pogovorni oddaji priznane egiptovske televizijske voditeljice Lamis Elhadidi in dejal, da so bila uničena "dela 150 tujih umetnikov, ki so vredna milijone", in da so buldožerji odnesli razstavno dvorano in dve delavnici umetniškega središča. Televizijska voditeljica, ki običajno zagovarja poteze egiptovske vlade, je namenila nekaj redkih besed kritike Sisijevemu režimu. "Sovražimo svojo zgodovino in naš stari Kairo. Želimo mesto, ki ne bo nič drugega kot ceste, asfalt, mostovi," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.