Henry je svoj odstop napovedal po več tednih naraščajočega nasilja in pritiska oboroženih skupin, ki so zahtevale Henryjevo odstranitev s položaja. Henry je trenutno v Portoriku, ozemlju ZDA, saj mu tolpe preprečujejo vrnitev v domovino.

V zadnjih dneh so močno oborožene tolpe nadzirale ulice haitijskega glavnega mesta Port-au-Princea, kjer so razglasili izredne razmere.

Henry je odstop napovedal v času vrha regionalnih voditeljev na Jamajki, ki so v ponedeljek razpravljali o politični tranziciji na Haitiju. Vrha se je virtualno udeležil tudi Henry.

Henryjev odstop se je pričakoval več dni. Skupnost karibskih držav je jasno sporočila, da dojemajo Henryja kot oviro za stabilnost Haitija in da mora premier odstopiti, da bi lahko oblikovali prehodni svet.

ZDA so sprva želele, da se Henry vrne na Haiti, kjer bi nadziral tranzicijo, a so si v Washingtonu zaradi silovitosti nasilja v državi v zadnjih dneh premislili.

Brez podpore Washingtona ali sosednjih držav je bilo jasno, da Henry ni imel druge možnosti, kot da odstopi, poroča BBC.

Najprej svet, potem volitve

Predsednik Gvajane in Skupnosti karibskih držav (Caricom) Irfaan Ali je dejal, da bi imel prehodni predsedniški svet dva opazovalca in sedem članov, vključno s predstavniki različnih koalicij, zasebnega sektorja in civilne družbe. V svetu bi bil tudi verski voditelj.

Namen sveta je hitro imenovati začasnega premierja, je dejal Ali in dodal, da v svetu ne bo mogel sodelovati nihče, ki ima namen kandidirati na prihodnjih volitvah.

Svet naj bi organiziral prve volitve na Haitiju po letu 2016. Henry je kot neizvoljeni začasni premier po atentatu na predsednika Moïseja večkrat preložil volitve z utemeljitvijo, da je treba v državi najprej zagotoviti varnost.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je napovedal dodatnih 100 milijonov dolarjev pomoči za mednarodne policijske sile na Haitiju. Kenija naj bi vodila 1000 policistov, misija pa bi imela podporo ZN-a. Sodišče v tej državi je sicer pred kratkim ustavilo načrtovano napotitev kenijskih policistov na Haiti.

Skupaj so ZDA obljubile že 300 milijonov dolarjev za podporo mednarodnim policijskim silam, še 33 milijonov pa je namenjenih za humanitarno pomoč. Za omenjeno misijo je bilo sicer po podatkih Združenih narodov do zdaj zbranih le slabih deset milijonov evrov, saj ameriški kongres še ni sprostil obljubljenih sredstev, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Kenijski sekretar za zunanje zadeve Korir Sing'oei pa je sporočil, da bo Kenija začasno ustavila načrte za napotitev policije na Haiti v okviru mednarodne varnostne misije (MSS) pod okriljem ZN-a, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Okoliščine so se temeljito spremenile zaradi popolnega razpada javnega reda in miru ter posledičnega odstopa haitijskega predsednika vlade. Brez politične uprave na Haitiju ni nobene podlage, na kateri bi lahko temeljila napotitev policije, zato bo vlada počakala na vzpostavitev nove ustavne oblasti na Haitiju, preden bo sprejela nadaljnje odločitve o tej zadevi," je pojasnil.

V odzivu na odločitev Kenije pa so ZDA sporočile, da ne vidijo nikakršnih razlogov za preložitev misije na Haitiju.

Zaradi nasilja je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) notranje razseljenih približno 362.000 Haitijcev, od tega več kot polovica otrok.