"Psihološka stiska je mogoče včasih celo hujša kot materialna. Poškodovane stvari lahko popraviš in nadomestiš, duše pa ne moreš tako zlahka. Težko je odmisliti situacijo, v kateri te ni skrbelo le za premoženje, ampak dejansko tudi za življenje," je o posledicah, ki jih je neurje pustilo na ljudeh, povedala županja Črne na Koroškem. Foto: BoBo/Borut Živulović

V občinah, ki jih je ujma 3. in 4. avgusta lani najbolj prizadela, še vedno brnijo delovni stroji, ki obnavljajo uničeno infrastrukturo, čistijo se vodotoki, marsikje občasno še vedno potekajo prostovoljske čistilne akcije, prebivalci najbolj poškodovanih hiš pa prejemajo končne odločbe o tem, ali se bodo morali seliti, ter cenitve svojih uničenih domovanj. O trenutnem stanju, poteku obnove, glavnih izzivih in načrtih za prihodnost smo se po enem letu od največje naravne katastrofe v zgodovini Slovenije pogovarjali z župani treh izmed najbolj prizadetih občin – županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak, županom Luč Klavdijem Strmčnikom in županom Šoštanja Borisom Goličnikom.

"Menim, da je bilo v obdobju od poplav veliko narejenega, še posebej, če to primerjam s podobnimi poplavami, ki so naše kraje prizadele leta 1990. Zahvala za to gre tudi državi – s tem mislim vlado, ministrstva in druge službe – za hiter odziv in predvsem finančno pomoč, ki smo jo prejeli kot predplačilo za izvajanje predhodnega programa," je sporočil župan Luč. "Danes so glavni vodotoki očiščeni in omogočajo ustrezno pretočnost, prav tako je tudi prostor za odlaganje naplavin. Pri infrastrukturi smo na občinskih cestah vseskozi na polno delali in tako večinoma cesta popravili do tem mere, da so normalno prevozne, niso pa še v stanju, kot so bile pred poplavami," je pojasnil Strmčnik.

Sorodna novica Leto, ko je narava pokazala svojo moč, razdejala Slovenijo in – vsaj za trenutek – povezala ljudi

"Država je do zdaj izpolnila vse, kar je bilo dogovorjeno. Je pa verjetno odvisno tudi od posamezne občine, kako se je te sanacije lotila," je trenutno stanje komentiral šoštanjski župan Boris Goličnik. "Nas je prizadelo več kot 300 plazov, in zdaj eno leto delamo in saniramo. Ogromno, res ogromno dela in energije vlagamo v obnovo. Praktično na vsakih nekaj kilometrov v občini stojijo stroji. Država čisti in ureja vodotoke, mi saniramo ceste, vodovode, mostove in seveda plazove," je opisal trenutno stanje.

Da so bili s pomočjo države predvsem v obdobju takoj po poplavah zelo zadovoljni, je dejala tudi županja Črne Romana Lesjak. "Ne nazadnje je država ogromno sredstev namenila tudi humanitarnim organizacijam, ki so jih potem te delile med občane, kar je izredno pozitivno. Prvič se je tudi zgodilo, da so ljudje ob taki nesreči dobili predplačilo," je dejala. Posebej je pohvalila tudi odzivnost vodje vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica. "Dejansko lahko rečem, da gre pri njem res za takojšen odziv, če ga za kar koli potrebuješ," je dejala.

Ob številnih izpolnjenih so bile nekatere obljube tudi prelomljene

A kot dodaja županja Črne: "Kar je dobro, je treba pohvaliti, kar je pa slabo, je treba pa pač pograjati". V tem okviru je opozorila, da je bilo občinam po poplavah obljubljeno, da bodo letos prejele sredstva v višini 40 odstotkov nastale škode, kar bi v primeru Črne na Koroškem pomenilo okoli 30 milijonov evrov. A so se na koncu mogli zadovoljiti z dvema povprečninama. "Smo ena izmed najbolj prizadetih občin, dobili pa smo samo 5,8 milijona evrov. Če bi prejeli obljubljena sredstva, bi lahko dejansko naredili vse, kar smo si zastavili, in hkrati zagotovili tudi razvoj in napredek, tako pa pač saniramo tisto, kar nam sredstva trenutno omogočajo," je pojasnila.

"Vse te obljube so bile dane malo v efektu in pod vtisom s terena," je na vprašanje, ali so bile vse obljube, ki jih je vlada dala v dneh in tednih po poplavah, tudi uresničene, odgovoril Strmčnik. "Seveda so nekatere obljube tudi požrli," je dejal. Občini Luče tako na primer niso bili priznani intervencijski stroški za čiščenje vodotoka Lučnice, za kar so porabili 772 tisoč evrov. "Te stroške smo nato dali v predhodni program, vendar zahtevka še do danes nimamo potrjenega. To pomeni, da smo denar, ki bi ga lahko vložili v ceste, porabili za čiščenje potokov. Vendar je bilo to nujno izvesti, ker bi v nasprotnem konec oktobra imeli še eno poplavo," je dejal župan Luč.

Tehnična pisarna ni upravičila visokih pričakovanj

Glavno oviro pri učinkovitejši in hitrejši obnovi po navedbah Romane Lesjak in Klavdija Strmčnika še vedno predstavlja birokracija. Pričakovala sta, da bo to olajšala Državna tehnična pisarna, ki je bila ustanovljena za svetovanje, strokovno in tehnično pomoč pri obnovi poškodovanih hiš in objektov, a sta bila pri tem razočarana. Zadeve se namreč, kot opozarjata, ob številnih projektih, ki jih je treba pregledati in potrditi, pogosto še vedno odvijajo prepočasi.

Sorodna novica Lesjak: Materialne stvari bomo popravili, težko pa je pozdraviti dušo ljudi

"Tehnično pisarno sem si predstavljala tako, da bo to geolog, projektant, izvajalec in nadzornik v enem in da bodo dela lahko zato potekala nemoteno. Zato sem si tudi izredno prizadevala za to, da bi bila ena od enot tehnične pisarne tukaj v Črni. Ampak doslej se je pokazalo, da je to v bistvu samo en vmesnik, ki mogoče sploh ne bi bil potreben oziroma bi moral delovati na drug način," je dejala. "Od več kot 15 projektov, ki smo jih do zdaj oddali, smo dobili doslej potrjen samo en projekt," je opozorila.

V Črni so se zato odločili, da bodo obnovo nekaterih poškodovanih cest in preostale infrastrukture začeli brez potrjene dokumentacije in bodo morebitne pripombe upoštevali pozneje, na kraju samem. "V Črni je čas gradbene sezone izredno kratek in ne moremo čakati. Leto se preveša leto že v drugo polovico, in če želimo ceste dokončno obnoviti in ne nazadnje zagotoviti varnost ljudem v kraju, potem ne moremo čakati," je poudarila Romana Lesjak. Ob tem je poudarila, da z ljudmi, ki delajo v tehnični pisarni, nimajo nobenega problema, saj si ti prizadevajo za pomoč, težava pa je, ker je kadra po mnenju županje premalo.

Tako Strmčnik kot Lesjak ugotavljata tudi, da so se mogoče dvignile cene, ki jih zaračunavajo projektanti. "Mislim, da so projektantske cene približno enkrat višje, kot so bile pa prej. Glede na to, da je dejansko zdaj res ogromno dela, verjamem, da so z delom zasuti, da morajo mogoče tudi koga kdaj na pomoč poklicati, da niso sposobni sami tega izvesti, ampak kaj naj rečem – cene so dejansko res visoke," je dejala županja Črne.

Čakanje na končne odločitve o tem, ali se bo treba seliti

Medtem ko občinske uprave popravljajo ceste in hitijo s čiščenjem preostanka vodotokov, pa tisti, ki so jih poplave najbolj prizadele in jim močno poškodovale ali celo uničile domovanja, prejemajo sklepe o tem, ali se bodo morali seliti ali ne. Tisti, katerih hiše so ocenjene kot neprimerno za nadaljnje bivanje, lahko izbirajo med gradnjo nadomestitvenega objekta, izplačilom odškodnine ali nakupom nadomestne nepremičnine.

V Črni na Koroškem so imeli ljudje, kar se tega tiče, sicer srečo. "Dejansko je bila v lanskih poplavah ogrožena samo ena hiša. Lastnik je imel v drugi polovici julija srečanje s Šeficem oz. z vladno službo za obnovo, in lahko rečem, da je bil naš občan izredno zadovoljen s ponujeno odškodnino. Tako da se bo selil, hiša pa bo porušena," je pojasnila Romana Lesjak. "Ob tem smo imeli še primer izselitve iz poškodovanega stanovanja, družina pa je celo zimo preživela v zabojnikih. Njihovo stanovanje smo zdaj že obnovili in je družina spet v njem," je dodala.

Po uničujoči ujmi avgusta lani je na seznamu za odstranitev več kot 300 objektov. A seznam je odprt in se bo v prihodnosti zelo verjetno še spreminjal, je sredi junija povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic. Takrat je bilo s seznama odstranjenih 50 objektov, ki se bodo lahko ustrezno zavarovali pred poplavami. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Po uničujoči ujmi avgusta lani je na seznamu za odstranitev več kot 300 objektov. A seznam je odprt in se bo v prihodnosti zelo verjetno še spreminjal, je sredi junija povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic. Takrat je bilo s seznama odstranjenih 50 objektov, ki se bodo lahko ustrezno zavarovali pred poplavami. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Večjo težavo z uničenimi hišami imajo v občini Luče. Odločitev o rušenju je bila po navedbah župana sprejeta za skupno 19 hiš, v katerih je prebivalo 52 ljudi. Od tega jih trenutno 31 živi zunaj svojih nekdanjih domov, 21 ljudi pa še prebiva v sedmih hišah, ki so predvidene za rušenje. "Situacijo rešujemo na različne načine. Pripravljamo dopolnitve in spremembe OPN-ja in lokacijske preveritve, prav tako pripravljamo gradbeno dokumentacijo za gradnjo večstanovanjskega objekta. Nekateri pa si situacijo rešujejo sami," je pojasnil Strmčnik.

Več krajanov Strug pri Lučah je sicer v začetku julija, ko so prejeli ocene uničenih domovanj, napovedalo, da bodo podala pripombe, saj s ponujenim niso bili zadovoljni. "Od ljudi slišim različne informacije, konkretno pa mi ni še nihče povedal, koliko so mu dejansko ponudili za hišo. Kolikor sem slišal, sicer cenitve za hiše niso tako slabe. Glavna pripomba je, da v cenitvi niso ustrezno upoštevani pomožni objekti in zemljišča, ki so tvorila zaokroženo celoto," je ob tem pojasnil Strmčnik.

Težava pri selitvi je po navedbah župana tudi ta, da na direktoratu za prostor želijo, da se nadomestitvene lokacije zagotovijo v naselju Luče. "Vendar imamo tu težavo, da protipoplavni ukrepi, ki so bili načrtovani z gradnjo obvoznice in protipoplavne zaščite Luč v letu 2010, niso izvedeni v celoti. Manjka namreč nasip pod obvoznico, ki bi zagotovil, dokončno protipoplavno varnost za obstoječih 25 hiš v Lučah in prostor, kjer so predvidene nadomestitvene parcele," je pojasnil.

Šoštanjska občina že zagotovila zemljišče za nadomestne gradnje

Ustrezen prostor za gradnjo nadomestnih hiš pa so medtem že zagotovili v občini Šoštanj, kjer je za selitev predviden večji del naselja Pohrastnik. Občina je namreč v Metlečah, ki so od Pohrastnika oddaljene le kakšen kilometer, že zagotovila ustrezen prostor, za katerega je uveljavila predkupno pravico in ga odkupila od Premogovnika Velenje. Na tem območju je v skladu s prostorskim aktom predvidena gradnja 32 individualnih hiš. Tisti prebivalci, ki jih je lani prizadela vodna ujma, bodo tako imeli možnost preselitve na to območje.

Sorodna novica V Šoštanju večji del Pohrastnika predviden za selitev

Kot je pojasnil župan Šoštanja Boris Goličnik, so odločbe o tem, da so njihovi objekti predvideni za rušenje, doslej prejeli lastniki štirih hiš. V načrtu je sicer, da bo takšnih 24 objektov, poleg njih pa je usoda 12 še negotova. "Le šest objektov na tem spodnjem delu Pohrastnika naj bi bilo po predstavitvi in dosedanjih informacijah poplavno varnih," je pojasnil župan.

Povedal je, da so občani novico o načrtovani selitvi sprejeli različno. "Eni so zadovoljni, drugi manj. Sam se zavedam, da so to izjemno težke življenjske odločitve. Nekateri so veseli, da je bila končno sprejeta neka odločitev. Tisti, ki so najbližje vodi, bi večinoma, čeprav ne vsi, radi šli drugam, saj je bila lanska avgustovska poplava že tretja velika poplava, ki so jo doživeli, odkar so se kot oškodovanci Premogovnika Velenje preselili na to območje," je dejal Goličnik.

Kdaj bo za vse prizadete občane sprejeta končna odločitev o tem, kdo se bo moral seliti in kdo ne, sicer še ni jasno. "To je bilo glavno vprašanje prebivalcev na sestanku z državnim sekretarjem. Glede na to, da oni niso mogli dati terminskega plana, ne želim ugibati, kako in kaj naprej. Vsekakor želimo, da se postopki pohitrijo," je dejal Goličnik.

Ljudje ob vsaki slabi vremenski napovedi s strahom spremljajo dogajanje

Kot je dejal šoštanjski župan, sicer tudi tisti prebivalci, ki potrebo po selitvi razumejo, to sprejemajo s težkim srcem. "Sami so rekli, da bi zdaj, ko sije sonce, rastejo rože in vrtnine, ostali. Ob vsakem močnejšem nalivu pa s strahom pogledujejo proti vodi. Na dopustu spremljajo vreme doma in podobno," je dejal. O psiholoških posledicah, ki jih je besnenje narave pustilo na ljudeh, pa pravi, da si je to težko predstavljati, če sam tega ne doživiš. "Glavna posledica pri ljudeh je po mojem mnenju strah, ki jim je ostal. Vsaka napoved večjih padavin namreč prikliče spomine iz lanskih poplav," je dejal tudi župan Luč.

Da so ljudje še vedno v stiski, pogosto začuti tudi županja Črne. "Ob vsaki slabi vremenski napovedi jih skrbi. Ta psihološka stiska je mogoče včasih celo hujša kot materialna. Poškodovane stvari lahko popraviš in nadomestiš, duše pa ne moreš tako zlahka. Težko je odmisliti situacijo, v kateri te ni skrbelo le za premoženje, ampak dejansko tudi za življenje," je poudarila.

Stare rane teden dni pred obletnico znova odprlo nedeljsko neurje

Da je strah upravičen, se je znova pokazalo le nekaj dni od obletnice katastrofalne ujme, ko je 28. julija neurje spet najbolj prizadelo ravno območje Črne na Koroškem, kjer je zalilo številne kleti, sprožilo pa se je več zemeljskih plazov. Eden od njih je delno zasul domačina, ki ga je gasilcem na srečo uspelo rešiti in je bil odpeljan v bolnišnico. Besnenje narave tokrat na srečo ni imelo tako katastrofalnih posledic kot lani, a je kljub temu voda odnesla del napredka.

Prostovoljcem, ki so po lanski ujmi opravili ogromno dela, se bodo v Črni na Koroškem zahvalili s posebnim dogodkom. Foto: Matija Mastnak
Prostovoljcem, ki so po lanski ujmi opravili ogromno dela, se bodo v Črni na Koroškem zahvalili s posebnim dogodkom. Foto: Matija Mastnak

"Veliko imamo poplavljenih hiš in kleti. Tudi gospod, ki je imel delavnico na novo urejeno, je znova poplavljen, tokrat sicer iz kanalizacije, ki ni utegnila požirati. Ne dogaja se nam kaj prida. Odneslo nam je tudi nekaj cest. Največja težava pa je, da so zdaj ljudje močno prestrašeni," je županja Črne na Koroškem takoj po neurju dejala za Televizijo Slovenija.

Tako kot lani so ljudje na pomoč po besedah županje takoj priskočili tudi po zadnjem neurju in bodo na vsak način poskušali rešiti, kar se rešiti da. "Poklicali vso razpoložljivo mehanizacijo, poklicali smo tudi upravo za zaščito in reševanje, hkrati smo na delu vsi, poskušamo odpravljati posledice.," je dejala županja.

"Poleg vseh pristojnih služb so imeli v zadnjem letu izreden pomen ravno prostovoljci, ki so v Črni opravili toliko dela, da ga sami gotovo ne bi zmogli, tako da smo vedno znova hvaležni tudi vsem njim. Ob obletnici naravne katastrofe, ko se začne tudi naš turistični teden, bomo zato en dogodek namenili prav prostovoljcem, tudi pri občinskih priznanjih ne bomo pozabili nanje," je povedala Romana Lesjak, ki je veliko prostovoljnega dela opravila tudi sama in zato prejela tudi nagrado za naj prostovoljko leta, zaposleno v javni upravi. V letu 2023 je opravila 1540 ur prostovoljskega dela, prostovoljskih akcij pa se udeležuje tudi letos.

Kljub izzivom občine po mnenju županov varneje kot pred letom dni

Županja in oba župana sicer kljub vsem izzivom in težavam menijo, da so njihove občine zdaj pred poplavami varnejše, kot so bile pred enim letom. "V zadnjem desetletju se je namreč zapostavljalo vzdrževanje vodotokov. Interventna dela, ki so bila izvedena v zadnjem letu, so to popravila. Težava je sicer, ker imamo zdaj večinoma očiščene glavne vodotoke, ni pa zgrajenih zadrževalnikov, brežine niso sanirane, in večja voda jih bo dodatno poškodovala in erodirala zemljo," je dejal župan Luč. Ob tem je opozoril, da vsa dela na vodotokih, ki so bila predvidena za leto 2024, zaradi birokratskih postopkov ne bodo izvedena.

Da so v Črni v zadnjem letu očistili vodotoke, ki so bili zapostavljeni dolga leta, je povedala tudi županja Črne. "Imamo ogromno vodotokov, ki smo jih z veliko dela zdaj očistili, in jaz verjamem, da smo zato zdaj kljub vsemu varnejši," je zatrdila. Ob zadnjem neurju namreč po besedah županje niso poplavljali vodotoki, ampak je težave povzročala predvsem preobremenjena kanalizacija, saj ji ni uspelo požirati ogromnih količin meteornih voda. Intervencijska dela v občini so se zato prednostno začela na kanalizacijskih ceveh. "Ogromno je bilo narejenega v zadnjem letu, a veliko dela nas še čaka," je ob tem dodala Romana Lesjak.