Han Kang je nagrado prejela za "intenzivno poetično prozo, ki se spopada z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja", so zapisali pri Švedski akademiji v utemeljitvi. Pisateljica je tako 18. avtorica, ki bo prejela Nobelovo nagrado za književnost, hkrati je prva ženska med letošnjimi Nobelovimi nagrajenci in kot omenjeno prva oseba iz Južne Koreje, ki je prejela to nagrado. Podelitev nagrade bo 10. decembra.

Težka vprašanja, povezana z biti človek
Pisateljica se v svojem opusu spopada z zgodovinskimi travmami in nevidnimi pravili ter razgalja krhkost človeškega življenja. Ima svojevrstno zavedanje o povezanosti telesa in duše, živih in mrtvih, s svojim poetičnim in eksperimentalnim slogom pa je postala inovatorka v sodobni prozi. Izkazuje empatijo do ekstremnih življenjskih zgodb, ki je okrepljena z metaforičnim slogom, so v utemeljitvi zapisali pri akademiji.

Njeno najbolj znano delo je roman Vegetarijanka iz leta 2007, a Han Kang vse do leta 2016 ni bila znana zunaj svoje domovine, v tistem letu pa se je z mednarodno Bookerjevo nagrado za najboljši prevedeni roman v hipu spremenila v eno večjih senzacij literarnega sveta. Glavna junakinja dela je ženska, ki si želi, da bi živela kot rastlina, da bi se tako rešila človeške hektike in temnih plati narave. "Skozi to ekstremno pripoved sem začutila, da lahko zastavljam vprašanja, težka vprašanja, povezana z biti človek," je ob prejemu mednarodnega bookerja dejala pisateljica.

Roman Vegetarijanka tudi v slovenščini
Roman je leta 2021 v slovenščino prevedla Urša Zabukovec, prevod je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Vegetarijanka je "presenetljiva, že kar šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. Čeprav na prvo branje morda nenavadna, je Vegetarijanka zastrašujoče univerzalna zgodba o skritih predelih človeške psihe, ki vam zleze pod kožo in tam ostane še dolgo po tem, ko ste knjigo prebrali," so o delu zapisali pri Mladinski knjigi.

Predsednik žirije za mednarodnega bookerja je delo označil za "knjigo nežnosti in terorja", pri Guardianu pa so zapisali: "Ta južnokorejski roman je prava poslastica: senzualen, provokativen in nasilen, poln močnih prizorov, nenavadnih barv in vznemirljivih vprašanj." V utemeljitvi Nobelove nagrade pa je mogoče prebrati, da roman Vegetarijanka prikazuje nasilne posledice, ki nastanejo, ko se njena protagonistka noče podrediti normam prehranjevanja. Akademija je kot njeno pomembno delo omenila še roman iz leta 2002, ki je v angleškem prevodu izšel pod naslovom Your Cold Hands, ki vsebuje očitne sledi avtoričinega zanimanja za umetnost.

Akademija je v utemeljitvi nagrade navedla še roman iz leta 2023, v angleškem prevodu naslovljen Greek Lessons, o katerem je zapisala, da gre za očarljivo upodobitev izjemnega odnosa med ranljivima posameznikoma. Še en vrhunec njenega opusa predstavlja roman iz leta 2021, v angleščini pod naslovom We Do Not Part. Zgodba se odvija v senci pokola, ki se je v poznih 40. letih prejšnjega stoletja zgodil na južnokorejskem otoku Jeju, kjer so ustrelili več deset tisoč ljudi, med njimi tudi otroke in starejše.

Tudi njena oče in brat sta pisatelja
Han Kang se je rodila leta 1970 v Gwangjuju, ko ji je bilo 10 let, se je z družino preselila v Suyuri. Je hči romanopisca Han Seung Wona in tudi njen brat Han Dong Rim je pisatelj. Študirala je korejsko književnost na univerzi Yonsei. Prvo objavo svojega dela je doživela leta 1993 v literarni reviji Književnost in družba, ki je objavila peterico njenih pesmi, vključno z Zimo v Seulu. Naslednje leto je s kratko zgodbo Škrlatno sidro zmagala na spomladanskem natečaju Seul Shinmun, od takrat pa se je zvrstilo več nagrad v domovini. V preteklosti je bila dejavna kot učiteljica kreativnega pisanja na Inštitutu za umetnost v Seulu. Posveča se tudi umetnosti in glasbi, kar se odraža v njenem celotnem opusu. Trenutno piše svoj šesti roman.

Slovenski prevod Vegetarijanke iz španskega prevoda
Urednica pri Mladinski knjigi Darja Marinšek je za STA povedala, da se avtorica na čustveni ravni zelo dotakne bralca, saj zasluti stisko in travmo, ki jo avtorica upoveduje. Dodala je, da so Han Kang, kot verjetno še številni drugi založniki po svetu, pri Mladinski knjigi zares opazili po mednarodnem bookerju. Že prej jim sicer ni bila neznana, bolje jo je poznal vodja uredništva leposlovja Andrej Ilc, niso se pa opogumili, da bi se lotili prevajanja katere izmed njenih knjig. Kot razlog je navedla dejstvo, da si želijo prevode iz izvirnega besedila, kar v primeru korejščine ni bilo mogoče.

Po mednarodnem bookerju pa so pri Mladinski knjigi začeli resneje proučevati možnosti prevoda nagrajene Vegetarijanke. Takrat se je Darja Marinšek tudi sestala z avtoričinimi agenti in jim pojasnila zagato glede tega, da nimajo prevajalca iz korejščine. Po posvetu z avtorico so najprej izrazili željo, naj se roman v slovenščino prevede iz poljskega prevoda, kasneje so predlagali še španski prevod, češ da je avtorica s tema dvema prevodoma najbolj zadovoljna. Angleški prevod je namreč – paradoksalno, saj je namreč avtorico izstrelil na mednarodno literarno sceno – v določenih krogih naletel na kritike. Prevajalki Deborah Smith so očitali, da stvari preveč poenostavlja oziroma preveč približuje angleškemu bralcu, je pojasnila urednica slovenske izdaje.

Kot omenjeno, je roman v slovenščino prevedla Urša Zabukovec, ki obvlada tako poljščino kot španščino. Vegetarijanko je prevajala iz španskega prevoda, ob tem je imela za konzultacijo ob sebi poljski prevod in tudi ruskega. Urednica pa je po lastnih besedah med urejanjem knjige imela ob sebi angleški in hrvaški prevod. Na tak način so se poskušali čim bolj približali izvirniku, je še pojasnila. Na vprašanje STA-ja, ali je knjiga pri slovenskem bralstvu naletela na dober sprejem, je odgovorila pritrdilno. To je urednico prijetno presenetilo, saj je sama zgodba za povprečnega slovenskega bralca precej abstraktna, nenavadna, morda celo čudaška. Roman namreč zahteva pozorno branje in bralca, ki tudi posluša to prozo in zazna tudi sporočilo avtorice v ozadju.

Darja Marinšek je dejala še, da ji je več ljudi dejalo, da jih je knjiga zelo nagovorila in da se jih je močno dotaknila. Sama meni, da se pisateljica na čustveni ravni zelo dotakne bralca, saj zasluti stisko in travmo, ki jo avtorica upoveduje, in to ne gleda na to, ali mu je sama zgodba blizu – tudi če so mu dogodki nenavadni, mu je blizu to čustvo.

Lahko pričakujemo še kakšen prevod v slovenščino?
Nagrada, kot je Nobelova, po besedah Darje Marinšek vselej pomembno prevesi tehtnico v prid odločitve za uvrstitev še kakšne nove knjige nagrajenega avtorja v program založbe. Pri Mladinski knjigi sicer že nekaj časa razmišljajo o prevodu še kakšne knjige Han Kang v slovenščino, a se je vsakokrat zataknilo prav pri težavi posrednega prevajanja, saj je postopek izjemno zahteven za prevajalca in je včasih lahko tudi frustrirajoč.

Lani je slavil Norvežan Jon Fosse
Nobelovo nagrado za književnost so od ustanovitve v letu 1901 podelili 116-krat, v štirih primerih sta jo prejela dva nagrajenca. Imena nominirancev sicer naslednjih 50 let ostanejo skrivnost. Doris Lessing je bila s 87 leti doslej najstarejša oseba, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost. Nagrajenec poleg medalje dobi tudi 11 milijonov švedskih kron (skoraj milijon evrov). Lani je Nobelovo nagrado za književnost prejel norveški pisatelj in dramatik Jon Fosse.