V iniciativi Glas ljudstva, katere najvidnejši predstavnik je Jaša Jenull, koalicijskim strankam  očitajo, da
V iniciativi Glas ljudstva, katere najvidnejši predstavnik je Jaša Jenull, koalicijskim strankam očitajo, da "namesto osredotočenosti na skupno in odločno delovanje začenjajo predvolilna taktiziranja in piarovske manevre", ki po njihovih opozorilih ne bodo povrnili zaupanja volivcev. Foto: BoBo

Vlada je že zakorakala v zadnjo tretjino svojega mandata, izpolnila pa je le 12 od 122 zavez, ki so jih koalicijski predstavniki sprejeli pred natančno tremi leti, opozarjajo v iniciativi Glas ljudstva. Še 57 jih je v izvajanju, vse druge pa so zastale, ostale nedotaknjene ali so že bile prelomljene. Da bi koalicijo spomnili nanje in jo spodbudili k hitrejšemu in odločnejšemu izpolnjevanju, se bodo "kolesarji" popoldan peš in s kolesi – kot so to iz tedna v teden počeli pod prejšnjo vlado – zbrali v središču Ljubljane in obiskali tako vladno poslopje kot sedeže vseh treh koalicijskih strank.

Sorodna novica Kolesarji po treh letih znova protestno zavrteli pedale. Jenull: Čas se izteka.

"Težave te vlade s smelimi napovedmi ob začetku mandata in njihovim uresničevanjem so že precej stara zgodba, je pa res, da jo ravno ta izhodiščna zgodba zasleduje in jo bo vse do konca mandata ne glede na to, kdaj se bo ta končal," razmere komentira politolog in analitik Marinko Banjac s Fakultete za družbene vede. Tudi sam ocenjuje, da so spremembe na nekaterih ključnih področjih, na primer v zdravstvu, prepočasne, a ob tem poudarja, da se takšna pozornost obljubam in natančnemu spremljanju izpolnjevanja koalicijskih zavez ni namenjala še pod nobeno vlado.

Krivdo za to sicer po njegovih besedah nosi vlada sama, ki si je zadala "avtogol", ko je s številnimi obljubami spodbudila pričakovanja ljudi ob začetku mandata. "To je bila politična napaka, kakor je tudi napaka slabo komuniciranje o tem, kar ji je uspelo narediti," je dejal in ocenil, da je bila poteza, da gre na teren diskurza "obljub", tako politično zgrešena, da lahko govorimo tudi o "političnem amaterizmu".

Kot ocenjuje politolog, se je tako v javnosti preveč zasidrala percepcija, da obljub vlada ni sposobna uresničiti, ta "težki nahrbtnik" pa ji obenem onemogoča izpostaviti tudi nekatere dosežke. Banjac mednje med drugim šteje ohranjanje nizke brezposelnosti, pozitivne premike na področju socialnih politik ter napovedano sistematično vlaganje v razvoj in kakovost šolstva.

Sorodna novica Kolesarski protestniki bodo spet zavrteli pedale, jezijo jih neizpolnjene obljube

"Progresivna gibanja znajo kritizirati tudi politike, ki so jim ideološko blizu"

Petkovi kolesarji so v času prejšnje vlade na kolesa v znak protesta sedli več kot 100 petkov zapored. Nekaj protestov in tudi več novinarskih konferenc – predvsem glede ohranjanja javnega zdravstva – so pripravili tudi v mandatu trenutne vlade, a je bilo teh v primerjavi z obdobjem med letoma 2020 in 2022 le za vzorec.

"Glas ljudstva ni nepristransko gibanje, temveč zelo jasno politično profilirano," ob tem poudarja Banjac. To je po njegovih besedah razvidno že iz tega, da so tej vladi dali več manevrskega prostora za delovanje in jo spremljali zgolj obstransko, je poudaril in dodal, da s tem ni "absolutno nič narobe". Pri tem je kot pozitivno dejstvo navedel, da znajo progresivna gibanja izraziti kritiko tudi političnim akterjem, ki so jim ideološko blizu. "To je desnemu političnemu polu praktično nedojemljivo in kritika, da Glas ljudstva 'svoje' kritizira zgolj iz lastnih interesov, izhaja točno iz tega političnega pola," je dodal.

Predsednik stranke Glas upokojencev Pavel Rupar napoveduje, da bo Ljubljana prihodnjo sredo pokala po šivih od
Predsednik stranke Glas upokojencev Pavel Rupar napoveduje, da bo Ljubljana prihodnjo sredo pokala po šivih od "Slovenstva, zastav in petja himne". Foto: BoBo/Borut Živulović

V sredo se bodo protestniki zbrali na "Trgu Jožeta Pučnika"

Predstavniki desnega pola se kolesarjenja ne bodo udeležili. Ljudi namesto tega pozivajo, naj se udeležijo protesta, ki ga v sredo v središču Ljubljane vnovič organizirata stranka Pavla Ruparja Glas upokojencev in civilna iniciativa Inštitut 1. oktober. Če bodo kolesarji vlado v prvi vrsti pozivali k izpolnjevanju obljub, kar hkrati ocenjujejo kot "najboljšo predvolilno kampanjo", pa bodo v sredo na protestu, kot je napovedal Rupar, zbirali podpise za poziv k odstopu vlade in za predčasne volitve.

"Seveda gre za povsem drugačna protesta, s povsem drugačnimi strategijami in cilji. Medtem ko Glas ljudstva gradi na satiričnem uporništvu, deloma tudi na uporniški progresivni umetnosti, je Ruparjeva skupina utemeljena na konservativnih vrednotah in simboliki, primarno nacionalizmu," je dejal Banjac. Razlika med obema skupinama je po njegovi oceni tudi ta, da Glas ljudstva ne teži k oblasti, medtem ko je Rupar iniciativo transformiral v politično stranko in "je stran(kar)ski projekt SDS-a".

K udeležbi na shodu, ki se bo začel na Trgu republike in nadaljeval tudi pred vladnim poslopjem, vabijo tudi nekateri vidni predstavniki opozicije. Nekateri med njimi so v pozivih trg pred državnim zborom preimenovali kar v Trg Jožeta Pučnika. "Na podlagi draženja narodne zavesti in čustev iščejo način mobiliziranja tistega dela populacije, ki je bolj konservativen. V tem smislu je to strategija desnega populizma, ki nagovarja (izključno slovensko) ljudstvo proti 'skorumpirani' politični eliti, vladi," je to potezo komentiral Banjac.

Rast podpore stranki SDS in deleža neopredeljenih volivcev

"Glas ljudstva ima prav v smislu, da bi potencialni manko neke resne alternative lahko pomenil podaljšano hibernacijo neopredeljenih tudi za čas volitev, kar bi šlo na roke tudi SDS-u," ocenjuje politolog in politični analitik Marinko Banjac. Foto: Radio Slovenija

Nezadovoljstva z vlado ne izražajo samo "Jenullovi kolesarji" in "Ruparjevi upokojenci". Nezadovoljstvo ljudi s trenutno koalicijo se odraža tudi v javnomnenjskih anketah. Raziskava, ki jo je za Delo med 3. in 6. februarjem izvedla Mediana, je SDS-u namerila skoraj 24-odstotno podporo, Svoboda pa ji na drugem mestu sledi z le nekaj manj kot 13 odstotki. Skoraj četrtina vprašanih je bila neopredeljena. Tudi raziskava, ki jo je sredi januarja za Dnevnik opravila agencija Ninamedia, je pokazala, da ima SDS okoli 24 odstotkov podpore, Gibanje Svoboda pa dobrih 16 odstotkov. Ob tem se je za trenutno neopredeljene izreklo 26,9 odstotka anketiranih.

"Dejansko se vsaj v zadnjem obdobju krepi razlika med prvouvrščenima strankama na lestvicah, kar pa je treba brati predvsem v rastočem številu neopredeljenih," je izsledke zadnjih javnomnenjskih anket komentiral Banjac. Kot ocenjuje, se liberalni oziroma sredinski ter levi volivci premikajo k neopredeljenim. "Mislim, da gre za obdobje, ko bo ta del političnega telesa v nekakšni hibernaciji," je dejal. Razloge za to vidi v tem, da so nezadovoljni tako s trenutno oblastjo kot s kakršno koli alternativo. "Dejansko ta vlada nima več veliko zaupanja med ljudmi in njeno šibkost desne stranke, sploh SDS-a, izkoriščajo v času tega političnega suspenza," ocenjuje Banjac.