V medijih je že zaokrožilo več imen za novega papeža, a je vseeno naslednika težko napovedati, saj bi bil lahko novi papež tudi nekdo drug, ki se trenutno ne uvršča v ožji krog favoritov.

Stari italijanski pregovor opozarja pred stavami na katerega koli domnevnega favorita pred konklavom in pravi: "Kdor vstopi v konklave kot papež, ga zapusti kot kardinal." Na zadnjem konklavu leta 2013 je tako le malokdo verjel, da bo Jorge Mario Bergoglio izvoljen za papeža.

Evropski favoriti

Največkrat se kot novi papež omenja 70-letni vatikanski državni tajnik Pietro Parolin, ki je bil skoraj ves čas Frančiškovega papeževanja številka dve v Vatikanu. Italijan je član papeškega sveta kardinalov, svetovalnega telesa, in imel je ključno vlogo pri zgodovinskem dogovoru med Svetim sedežem in Kitajsko o imenovanju škofov iz leta 2018.

70-letni Parolin velja za kompromisnega kandidata med naprednimi in konservativnimi kardinali. Nikoli ni bil glasen v t. i. kulturnih vojnah Katoliške cerkve, ki so se osredinjale na vprašanja, kot so splav in pravice istospolnih, čeprav je nekoč obsodil legalizacijo istospolnih porok v mnogo državah kot "poraz človeštva". V preteklosti je zagovarjal moč Vatikana nad lokalnimi cerkvenimi voditelji in kritiziral poskuse v Nemčiji, da bi duhovnikom dovolili, da simbolično blagoslavljajo istospolne pare, saj po njegovih besedah lokalne cerkve ne morejo sprejemati odločitev, ki bi na koncu vplivale na vse katoličane.

Poznavalci kot možnega Frančiškovega naslednika velikokrat omenjajo tudi 60-letnega jeruzalemskega latinskega patriarha Pierbattista Pizzaballa, ki je najvišji predstavnik Katoliške cerkve na Bližnjem vzhodu z nadškofijo, pod katero spadajo Izrael, palestinska ozemlja, Jordanija in Ciper.

Po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra 2023 se je Pizzaballa ponudil kot talec v zameno za otroke, ki jih je Hamas zadrževal v Gazi, kamor se je maja leta 2024 po mesecih pogajanj odpravil tudi na obisk. Po pisanju Guardiana se pri njem pričakuje, da bi nadaljeval nekatere vidike Frančiškovega vodenja Katoliške cerkve, neznanka pa ostajajo njegova stališča do spornih vprašanj, saj je o njih dal le malo izjav.

Zelo pogosto se kot možni novi papež v Vatikanu omenja 72-letni madžarski nadškof Peter Erdo, ki je intelektualec in ugleden strokovnjak za kanonsko pravo, ob tem pa priznan zaradi svoje odprtosti do drugih verstev. V preteklosti je bil pod drobnogledom zaradi povezanosti z vlado Viktorja Orbana. Je konservativen glede vprašanj, kot so homoseksualne poroke in razvezani, ki se vnovič poročijo.

Erdo je veljal za resnega kandidata že na zadnjem konklavu leta 2013, in sicer zaradi njegovih obsežnih stikov s Katoliško cerkvijo v Evropi in Afriki, pa zato, ker so ga imeli za pionirja prizadevanj za novo evangelizacijo, s katero se skuša znova obuditi katoliška vera v sekulariziranih razvitih državah.

V teologiji se uvršča med konservativce in v govorih po vsej Evropi poudarja krščanske korenine te celine, vendar pa velja tudi za pragmatika, ki se ni nikoli odkrito spopadel s Frančiškom v primerjavi z drugimi tradicionalno mislečimi kleriki. Kljub temu je povzročil nekaj nelagodja v Vatikanu med migrantsko krizo leta 2015, ko je nasprotoval pozivu papeža Frančiška, naj cerkve sprejmejo begunce, saj bi to po njegovem mnenju pomenilo trgovino z ljudmi.

69-letni bolonjski nadškof Matteo Maria Zuppi več kot tri desetletja deluje kot vatikanski diplomat in je bil med drugim posebni odposlanec papeža Frančiška za mir v Ukrajini. Podobno kot Frančišek, ko je še živel v Buenos Airesu, je tudi Zuppi poznan kot "ulični duhovnik", ki se osredotoča na prebežnike in revne, ne zmeni pa se za pomp in protokol, tako da v Bologni včasih namesto službenega avtomobila uporablja kolo. V mestu, ki obožuje svoje mesne izdelke, je nekoč presenetil in navdušil, ko so za praznik bolonjskega zavetnika kot možnost postregli torteline brez svinjine, Zuppi pa je do muslimanov prijazno potezo označil za normalno gesto spoštovanja in vljudnosti.

69-letni diplomat in poliglot iz Verone Claudio Gugerotti je bil veleposlanik Svetega sedeža v več državah, med drugim v Veliki Britaniji, Gruziji, Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji in Ukrajini, leta 2022 pa je bil imenovan za prefekta Dikasterija za vzhodne cerkve.

66-letni nadškof francoskega Marseilla Jean-Marc Aveline se je rodil v Alžiriji in večino svojega življenja preživel v Marseillu. Velja za tesnega prijatelja papeža Frančiška, ki se podobno zavzema za dialog med verami in kulturami ter za zaščito prebežnikov. Po navedbah francoskega tiska je v nekaterih domačih katoliških krogih znan kot Janez XXIV. zaradi podobnosti s papežem Janezom XXIII., reformatorjem iz zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja. Papež Frančišek se je nekoč pošalil, da bi njegov naslednik lahko prevzel ime Janez XXIV.

Aveline je poznan po svoji ljudski in sproščeni naravi, pripravljenosti zbijati šale in ideološki bližini s Frančiškom, zlasti glede priseljevanja in odnosov z muslimanskim svetom. Je tudi intelektualec, ki se lahko pohvali z doktoratom iz teologije in diplomo iz filozofije.

Če bi bil izbran, bi Aveline postal prvi francoski papež po 14. stoletju, ko se je papeštvo preselilo v mesto Avignon. Bil bi tudi najmlajši papež po Janezu Pavlu II. Njegova slabost je, da razume, a ne govori italijansko, kar je potencialno velika pomanjkljivost za službo, ki nosi tudi naziv rimski škof in zahteva veliko poznavanja rimskih iger moči in spletk.

75-letni Anders Arborelius se je v pretežno protestantski skandinavski državi spreobrnil v katolištvo in bil leta 2017 imenovan za prvega švedskega kardinala. Stockholmski škof je odločen zagovornik cerkvenega nauka, pri čemer zlasti nasprotuje temu, da bi ženske lahko bile diakonke ali da bi blagoslavljali pare istospolno usmerjenih.

Zaslužni škof Goza, 68-letni Maltežan Mario Grech, je generalni tajnik škofovske sinode, organa, ki zbira informacije iz lokalnih cerkva o ključnih vprašanjih za Katoliško cerkev – o položaju žensk ali ponovno poročenih ločenih – in jih posreduje papežu.

Grech je bil sprva obravnavan kot konservativec, a je skozi leta postal nosilec Frančiškovih reform v Katoliški cerkvi. Leta 2008 je več gejevskih malteških državljanov izjavilo, da zapuščajo Cerkev v znak protesta proti temu, kar so videli kot protihomoseksualno stališče takratnega papeža Benedikta. Grech jim je takrat izrazil le malo sočutja, a je v govoru v Vatikanu leta 2014 pozval Katoliško cerkev, naj medse sprejme pripadnike skupnosti LGBT in se posveti iskanju novih načinov za reševanje sodobnih družinskih razmerij. Naslednji dan ga je papež Frančišek pri zajtrku potrepljal po rami in ga pohvalil za govor, sledilo pa je napredovanje.

Pozneje je opozarjal, da Cerkev ne bo več relevantna za sodobno družbo, če ne bo presegla nostalgije po preteklosti.

S svojimi pogledi si je pridobil nekaj odmevnih sovražnikov, med katerimi je tudi konservativni kardinal Gerhard Muller, ki se je leta 2022 nepozabno obrnil proti njemu, omalovaževal njegov akademski profil in ga obtožil, da deluje v nasprotju s katoliško doktrino. Grechovi zavezniki vztrajajo, da ima prijatelje v konservativnem in zmernem taboru, zaradi njegove odmevne vloge pa ga poznajo številni kardinali, kar je očitna prednost v konklavu, v katerem je mnogo kardinalov drug drugemu relativno neznanih. Ker prihaja iz majhne države, mu izvolitev za papeža ne bi povzročala nobenih diplomatskih ali geopolitičnih preglavic.

Iz vrst jezuitov tako kot pokojni papež prihaja 67-letni luksemburški nadškof Jean-Claude Hollerich. Teolog, ki je trdno prepričan o dogmah, je odprt za prilagajanje Cerkve družbenim spremembam, tako kot Frančišek pa se zavzema za varovanje okolja in si prizadeva za večjo vključenost laikov v Cerkev. Več kot 20 let je preživel na Japonskem in je specialist za evropsko-azijske kulturne odnose ter nemško književnost.

Azijska favorita

Za glavnega kandidata za papeža iz Azije velja 67-letni Filipinec Luis Antonio Tagle, ki ga je za kardinala leta 2012 imenoval nekdanji papež Benedikt XVI. in že leta 2013 je bil obravnavan kot kandidat za papeža v konklavu, v katerem je bil izvoljen Frančišek. Tagla pogosto imenujejo "azijski Frančišek" zaradi njegove podobne zavezanosti socialni pravičnosti, če bi bil izvoljen, pa bi bil prvi papež iz Azije.

Velja za karizmatičnega in zmernega kardinala, ki se v preteklosti ni bal kritizirati Cerkve zaradi njenih pomanjkljivosti in napak, vključno s prikrivanjem spolnih zlorab mladoletnikov. Tekoče govori angleško in je duhovit govornik, tako kot Frančišek pa je tudi on vodilni zagovornik revnih, prebežnikov in marginaliziranih ljudi.

76-letni predsednik Zveze azijskih škofovskih konferenc Maung Bo je leta 2015 postal prvi in doslej edini kardinal iz Mjanmara. Pozival je k dialogu in spravi v Mjanmaru, po vojaškem udaru leta 2021 pa je opozicijske protestnike pozval, naj ostanejo nenasilni. Zagovarjal je preganjano, večinoma muslimansko skupnost Rohinge in te ljudi označil za žrtve "etničnega čiščenja" ter se izrekel proti trgovini z ljudmi, ki je prizadela življenja številnih mladih.

Kandidata iz Afrike

76-letni Peter Turkson iz Gane je eden najvplivnejših kardinalov iz Afrike in se pogosto omenja kot možni prvi temnopolti papež. Dolgo pastoralno delovanje in skrb za kongregacije v Gani združuje s praktičnimi izkušnjami vodenja več vatikanskih uradov, pa tudi z močnimi komunikacijskimi veščinami.

Papež Janez Pavel II. ga je leta 1992 imenoval za nadškofa Cape Coasta, čez enajst let pa ga je postavil za prvega kardinala v zgodovini zahodnoafriške države. Napredovanja so se nadaljevala pod naslednjim papežem Benediktom, kar ga je leta 2009 pripeljalo v Vatikan, kjer je postal vodja Papeškega sveta za pravičnost in mir – organa, ki spodbuja socialno pravičnost, človekove pravice in svetovni mir.

Turkson je že leta 2010 dejal, da si ne želi postati papež, kar je ponovil tudi leta 2023 v pogovoru za BBC, ko je dejal, da je molil proti možnosti, da bi bil izvoljen za papeža. Njegovi nasprotniki so sicer menili, da je bilo glede na njegove medijske nastope videti, kot da se bori za to, da bi postal papež.

65-letni nadškof v Kinšasi Fridolin Ambongo Besungu je edini kardinal iz Afrike v Svetu kardinalov papeža Frančiška, svetovalnem odboru papeža. V intervjuju leta 2023 je Afriko označil za prihodnost Cerkve. Kot predsednik simpozija škofovskih konferenc Afrike in Madagaskarja je januarja 2024 podpisal pismo, v katerem je izrazil nasprotovanje vatikanski izjavi, ki duhovnikom dovoljuje izvajanje neliturgičnih blagoslovov istospolnih skupnosti.

Ameriška kandidata

V Chicagu rojeni 69-letni Robert Francis Prevost je prefekt vplivnega dikasterija za škofe, ki papežu svetuje pri imenovanju novih škofov. Več let je bil misijonar v Peruju in je zaslužni nadškof v Chiclayu v tej južnoameriški državi. Za kardinala ga je leta 2023 imenoval Frančišek, je pa tudi predsednik Papeške komisije za Latinsko Ameriko.

75-letni newyorški nadškof irsko-ameriškega rodu Timothy Dolan velja za konservativca, ki odločno nasprotuje splavu. Kot nekdanji nadškof Milwaukeeja je nadzoroval posledice velikega škandala zaradi spolnih zlorab v škofiji.