Robba je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Leta 1716 (ali po nekaterih podatkih 1722) se je poročil s Terezijo, hčerjo ljubljanskega kamnoseka Misleja, nekaj let pozneje pa je prevzel tastovo kamnoseško delavnico. Robba je kmalu postal izjemno spoštovan arhitekt in kipar, sodeloval je pri pomembnih verskih objektih, kot sta ljubljanska in zagrebška stolnica, postavil pa je tudi osrednja mestna spomenika v Celovcu (sv. Janez Nepomuk) in Ljubljani (prej omenjeni mestni vodnjak pred magistratom).
Robbov vodnjak, znan tudi pod imenom Vodnjak treh kranjskih rek, je bil naročen leta 1743, postavljen in podpisan pa šele leta 1751. Čeprav se vodnjak vedno znova rado primerja z Vodnjakom štirih rek na Piazza Navoni v Rimu baročnega mojstra v marmorju Berninija, pa je treba sorodnost iskati nekje drugje. Gre za vodnjak Piazza della Rotonda, ki ga je leta 1711 izdelal Filippo Barigioni. 20. stoletje je v moških figurah, ki v rokah držijo vrče z vodo, prepoznalo rečne bogove Save, Krke in Ljubljanice in tako se je vodnjaka prijelo današnje ime. Original danes hranijo v Narodni galeriji, pred ljubljansko mestno hišo pa stoji njegova kopija.
Francesco Robba je v Ljubljani, takrat upravnem središču vojvodine Kranjske, deloval prav v času, ko je današnja prestolnica Slovenije postala eno najživahnejših manjših kulturnih središč srednje Evrope. Umrl je v Zagrebu 24. maja 1757.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 311 je cesar Galerius Maksimilianus v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni razglas. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končali pa sta se preganjanje in ubijanje vernikov. Leta 306 je cesar Konstantin Klorus odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici imperija. Le dve leti po izdaji tolerančnega razglasa je Konstantin Veliki s podobnim milanskim oklicem razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Krščanstvo je uradna vera cesarstva postala pod Teodozijem leta 380.
Leta 711 so Mavri pod vodstvom Tarika Ibn Zijada pristali ob Gibraltarju in počasi začeli zavzemati Pirenejski polotok, predvsem Andaluzijo.
Leta 1492 je Španija dala koncesijo Krištofu Kolumbu, da lahko začne svojo odpravo v Indijo.
Leta 1555 je umrl papež Marcel II., s pravim imenom Marcellus Corvini. Rodil se je leta 1501, papež pa je postal leta 1555.
Leta 1582 se je rodil italijanski skladatelj Marco da Gagliano.
Leta 1662 se je rodila angleška kraljica Marija II.
Leta 1671 so umorili hrvaškega bana Petra Zrinskega iz dinastije Zrinski.
Leta 1731 je umrl nemški skladatelj Johann Ludwig Bach.
Leta 1777 se je rodil nemški matematik, astronom in fizik Carl Friedrich Gauss.
1789 je George Washington postal prvi predsednik ZDA. Prisegel je na balkonu Federalne hiše na Wall Streetu v New Yorku. Izvoljen je bil tudi drugič, tretji izvolitvi pa se je odrekel.
Leta 1786 je bila na Dunaju premiera Figarove svatbe skladatelja W. A. Mozarta.
Leta 1803 so ZDA za 60 milijonov francoskih frankov od Napoleona kupile Louisiano, ki je tako postala 18. država ZDA. Ime je dobila po Ludviku XIV.
Leta 1804 se je rodil ruski pesnik Aleksej Homjakov.
Leta 1838 je Nikaragva razglasila neodvisnost od Centralne ameriške federacije.
Leta 1852 se je rodila ameriška "zabavljačka" na Divjem zahodu Calamity Jane.
Leta 1900 so Havaji postali teritorij ZDA, Sanford B. Dole pa je postal guverner otočja.
Leta 1901 se je rodil ukrajinski ekonomist Simon Kuznec, ki je dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo.
Leta 1901 se je rodil ameriški filmski skladatelj Heinz Eric Roemheld.
Leta 1902 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Theodore Schultz.
Leta 1904 je umrl češki skladatelj in mojster romantične simfonije ter komorne glasbe Antonin Dvořak. Napisal je devet simfonij, 11 oper, med njimi je najbolj znana Rusalka iz leta 1901, številne oratorije in klavirske skladbe – Humoreske in Slovanske plese. Leta 1951 so v Pragi ustanovili Dvořakov godalni kvartet. Rodil se je leta 1841 v Milhausnu.
Leta 1905 se je rodil nemški filmski režiser Henry Koster.
Leta 1908 se je rodil islandski zunanji minister, pozneje pa premier Bjarni Benediktsson. Umrl je leta 1970.
Leta 1908 se je rodil italijanski skladatelj Giovanni Guareschi. Njegovo najbolj znano delo je Don Camillo in Peppone.
Leta 1909 se je rodila nizozemska kraljica Juliana Emma Louise Wilhelmina van Oranje-Nassau, princesa Orange-Nassau. Bila je kraljica od leta 1948, ko je s prestola odstopila njena mati, do svojega odstopa leta 1980. Od leta 1980 do svoje smrti je imela naziv kraljica mati in princesa.
Leta 1913 se je rodil češki dirigent Walter Susskind.
Leta 1916 se je rodil kanadski igralec Glenn Ford.
Leta 1924 se je rodil češki filmski režiser Karel Kachyňa.
Leta 1925 je bilo avtomobilsko podjetje Dodge Brothers, Inc. prodano podjetju Dillon, Read & Company za 146 dolarjev, kupec pa je moral nakazati še dodatnih 50 milijonov dolarjev v dobrodelne namene.
Leta 1939 se je Franklin D. Roosevelt kot prvi ameriški predsednik pojavil na televiziji.
Leta 1941 so v New Yorku premierno predstavili film režiserja Orsona Wellsa Državljan Kane.
Leta 1944 je umrl francoski modni oblikovalec Paul Poiret.
Leta 1945 sta po zavzetju Berlina nacistični vodja Adolf Hitler in njegova žena Eva Braun naredila samomor v kanclerskem zaklonišču.
Leta 1945 je jugoslovanska vojska osvobodila taborišče Jasenovac. Jasenovac je naselje v Hrvaški Posavini ob izlivu Une v Savo. Od leta 1941 do 1945 je bilo tukaj ustaško koncentracijsko taborišče, kjer naj bi bilo domnevno ubitih več kot sto tisoč Srbov, Romov, Judov in Hrvatov. Med žrtvami terorja je bilo tudi veliko Slovencev.
Leta 1945 se je rodila ameriška igralka Rita Coolidge.
Leta 1945 je ameriška vojska zavzela München, sovjetska vojska pa je prodrla v Berlin.
Leta 1946 se je rodil švedski kralj Carl XVI. Gustaf.
Leta 1946 se je rodil hongkonški režiser, producent, scenarist in igralec John Woo.
Leta 1948 je bila v Bogoti ustanovljena Organizacija ameriških držav.
Leta 1949 se je rodil portugalski premier Antonio Guterres.
Leta 1953 je oddajanje TV-sporeda začela češkoslovaška televizija.
Leta 1959 je po združitvi Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice izšla prva številka časopisa Delo.
Leta 1958 se je rodil nekdanji nogometaš in trener Danilo Popivoda. Z Branetom Oblakom sta leta 1974 v dresu jugoslovanske reprezentance postala prva Slovenca, ki sta igrala na svetovnem prvenstvu.
Leta so 1961 v Veliki Britaniji so športne stavnice postale zakonite.
Leta 1963 je umrl slovenski filolog in prevajalec Anton Sovre.
Leta 1967 je umrl slovenski muzejski delavec, zgodovinar in zemljepisec Franjo Baš.
Leta 1967 se je rodil ameriški glasbenik Tim McGraw.
Leta 1973 je ameriški predsednik Nixon objavil, da je zaradi škandala Watergate odstopilo več njegovih pomočnikov, med njimi tudi H. R. Haldeman in John Ehrlichman.
Leta 1978 je umrl armenski dirigent in profesor Aram Hačaturjan. Znan je njegov balet Gajane. Napisal je številne koncerte in komorno glasbo.
Leta 1980 je Beatrix postala nizozemska kraljica.
Leta 1981 se je rodil beloruski nogometaš Aleksander Hleb, ki trenutno igra za Stuttgart.
Leta 1982 je umrl škotski violinist William Primrose.
Leta 1989 je umrla korejska prestolonaslednica Ji Bang Dža.
Leta 1989 je umrl ameriški igralec Douglas Watson.
Leta 1991 je ciklon v Bangladešu zahteval okoli 138 tisoč smrtnih žrtev.
Leta 1994 se je trikratni svetovni prvak v formuli ena Brazilec Ayrton Senna smrtno ponesrečil na dirki za VN San Marina v Imoli.
Leta 1995 je bil košarkar Denverja Dikembe Mutombo, po rodu iz Zaira, proglašen za najboljšega obrambnega igralca rednega dela ige NBA.
Leta 1995 je ameriški predsednik Bill Clinton kot prvi ameriški predsednik v zgodovini obiskal Severno Irsko.
Leta 1999 so Češka republika, Madžarska in Poljska postale članice Nata.
Leta 1999 se je Kambodža pridružila zvezi ASEAN.
Leta 2000 je umrl ameriški igralec Steve Reeves.
Leta 2002 je na referendumu v Pakistanu predsednik Pervez Mušaraf dobil večino glasov in tako znova postal predsednik države za dobo petih let.
Leta 2002 se je madridski Realuvrstil v finale Lige prvakov, potem ko je v povratni polfinalni tekmi z Barcelono igral 1:1 (Raul 43.; Helguera 49./ag). Prva tekma na Camp Nouu se je končala z zmago Reala 2:0. V finalu v Glasgowu je Real po zmagi nad Bayerjem postal evropski prvak.
Leta 2004 je umrl slovenski pisatelj Lojze Kovačič.
Leta 2004 so košarkarji Maccabija z neverjetno predstavo v finalu turnirja Final four četrtič postali evropski prvaki. V domačem Tel Avivu so Skipper iz Bologne premagali s 118:74, kar je rekordna razlika na zaključnih turnirjih najboljše četverice. Anthony Parker je dosegel 21 točk, Šarunas Jasikevičius je 18 točk dosegel predvsem po zaslugi štirih trojk. Maccabi jih je zadel kar 14 od 23.
Leta 2005 je Slovenija kot prva država vzpostavila diplomatske stike s Irakom.
Leta 2007 je umrl ameriški igralec Tom Poston, rojen leta 1921.
Leta 2007 je umrl ameriški igralec Gordon Scott, rojen leta 1927.
Leta 2007 je umrla Zola Taylor, ameriška igralka. Rodila se je leta 1938.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje