Ta listina je bila najpomembnejši staroangleški zakon, ki je odločilno omejila moč angleških vladarjev. Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede kraljevih pravic. Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene pravne postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje zakon. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona.

Magno carto sestavlja 63 členov, od katerih jih večina za današnji čas ni več pomembnih. Eden najpomembnejših je 39. člen, ki zagotavlja t. i. habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršen koli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu, in ne po lastni volji.

Leta 763 pr. n. št. so Asirci opazovali sončni mrk. To je bil prvi sončni mrk, o katerem obstajajo pisani viri.

Leta 923 je bil v bitki pri Soissonsu ubit francoski kralj Robert I., njegov naslednik burgundski vojvoda Rudolf pa je zajel nasprotnika Karla Preprostega.

Leta 1381 je umrl angleški kmečki upornik Wat Tyler. Bil je vojak, ki je proti kralju Richardu II. zaradi zvišanja davkov vodil kmečki upor. Znan je kot prvi upornik v angleški zgodovini. Leta 1381 je zaradi davkov izbruhnil upor in izbrali so ga za vodjo. Kralj Richard II. je obljubil olajšave, a kmetje niso nehali. Zahtevali so še nižje davke, ukinitev tlačanstva in zemljo. Ko sta se vojski v pogajanjih spopadli, je bil ranjen, pozneje pa še obglavljen. Po smrti, je kralj upor krvavo zadušil.

Leta 1593 se je rodil francoski slikar Nicolas Poussin. Velja za utemeljitelja idealne heroične krajine. Umrl je 19. novembra 1665 v Rimu.

Leta 1667 je doktor Jean-Baptiste Denis opravil prvo transfuzijo krvi, ki pa ni uspela. Prejemnik je po srebrni cevki dobil transfuzijo ene skodelice jagnječje krvi. Preživel je dve transfuziji, nato pa je umrl.

Leta 1734 je umrl italijanski matematik Giovanni Ceva.

Leta 1750 je umrla francoska pisateljica Marguerite de Launay de Staal.

Leta 1752 je Benjamin Franklin z zmajem dokazal, da je strela električni pojav.

Leta 1768 je v Londonu umrl škotski matematik, optik in astronom James Short. Short se je rodil 10. junija 1710 v Edinburghu.

Leta 1772 je umrl francoski skladatelj Louis-Claude Daquin.

Leta 1775 so Georgea Washingtona imenovali za poveljnika celinske armade.

Leta 1804 je New Hampshire ratificiral ameriško ustavo.

Leta 1836 je Arkansas postal 25. ameriška zvezna država.

Leta 1843 se je v Bergnu rodil norveški skladatelj, pianist in mojster norveške nacionalne šole Edvard Hagerup Grieg. Ves čas svojega ustvarjanja se je trudil, da bi ustvaril glasbo norveške duše. Njegovo najpomembnejše delo je Peer Gynt, napisal je tudi 66 liričnih skladb. Edvard Grieg je umrl leta 1907.

Leta 1844 je Charles Goodyear patentiral postopek vulkanizacije.

Leta 1846 je bila z oregonskim sporazumom določena meja med ZDA in Kanado na 49. vzporedniku.

Leta 1864 so namenu predali vojaško pokopališče v Arlingtonu .

Leta 1867 se je rodil slovenski slikar Ivan Grohar. Njegova najbolj znana dela so: Pod Koprivnikom, Grabljice, Sejalec in Macesen. Ivan Grohar spada med najpomembnejše predstavnike slovenskega impresionizma – ustvaril je številne upodobitve slovenske pokrajine, zlasti iz okolice Škofje Loke. Bil je slikar, ki se mu je bržkone najučinkoviteje posrečilo prikazati lepote naše dežele.

Leta 1902 se je rodil eksistencialni psiholog Erik H Erickson.

Leta 1903 se je rodila slovenska pisateljica Vida Taufer. V svojih globoko doživetih liričnih izpovedih je največkrat govorila o notranjih stiskah in hrepenenju. Proslavila se je z delom Veje v vetru, sicer pa je v svojih delih sledila romantični čustveni liniji slovenskega pesništva. Umrla je leta 1966.

Leta 1907 se je rodil slovenski grafik in slikar Lojze Spacal. S svojimi ekspresivnimi upodobitvami Krasa je močno vplival na slovensko sodobno umetnost. Nato pa je prek geometrizirane stilizacije naredil prehod v abstraktno smer.

Leta 1910 se je rodil ameriški skladatelj David Rose, ki je pisal pesmi za televizijske nanizanke, med njimi tudi Hišica v preriji in Bonanza. V svoji dolgoletni karieri (trajala je namreč 65 let) je dobil 22 grammyjev.

Leta 1911 je bilo ustanovljeno podjetje Tabulating Computing Recording Corporation, današnji IBM

Leta 1914 se je v Nagutski rodil sovjetski politik Jurij Vladimirovič Andropov, ki je na oblasti zamenjal Brežnjeva. Andropov je od leta 1973 načeloval KGB-ju.

Leta 1919 sta John Alcock in Arthur Brown izvedla prvi let brez postanka prek Atlantskega oceana med Novo Fundlandijo in Irsko.

Leta 1924 se je rodil izraelski predsednik Ezer Weizman.

Leta 1940 so sovjetske enote vkorakale v Litvo, Latvijo in Estonijo.

Leta 1941 se je na prvem zasedanju sestal vrhovni plenum Osvobodilne fronte.

Leta 1941 je neodvisna država Hrvaška pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Aleutih.

Leta 1944 so ZDA zasedle severnomarianski otok Saipan.

Leta 1947 se je v Bombaju rodil Salman Rushdie, pisatelj indijsko-britanskega rodu in dobitnih cele vrste literarnih nagrad z bookerjevo na čelu. Njegov najodmevnejši roman, Satanski stihi, je zgodba o indijskem filmskem igralcu in o posnemovalcu filmskih glasov, ki preživita letalsko nesrečo, ki so jo zakrivili teroristi. Dogodek jima popolnoma spremeni življenje, saj začneta odkrivati nove razsežnosti človekovega obstoja. Delo je Rushdieja izstrelilo med pisateljske zvezdnike, saj so razprave o knjigi, ki naj bi hudo žalila čustva muslimanov, napolnile svetovno časopisje. Razvpitost Satanskih stihov pa je dosegla vrhunec, ko je ajatola Homeini Rushdieja in njegove založnike zaradi bogokletstva obsodil na smrt, na pisateljevo glavo pa so razpisali 2,5 milijona ameriških dolarjev vredno nagrado. Med pomembnejšimi so tudi njegovi romani Midnight's Children (Otroci polnoči, 1981), The Jaguar Smile (1987), The Moor's Last Sigh (Mavrov zadnji vzdih, 1995), The Ground Beneath Her Feet (1999) in Shalimar the Clown (2005).

Leta 1952 je umrl ruski astronom Vladimir Aleksandrovič Albicki.

Leta 1954 se je rodil ameriški filmski in televizijski komični igralec James Belushi.

Leta 1956 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney.

Leta 1963 se je rodila ameriška filmska in televizijska igralka Helen Hunt, dobitnica oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu Bolje ne bo nikoli.

Leta 1964 se je rodila ameriška filmska in tv-igralka Courtney Cox, najbolj znana po vlogi Monice v Prijateljih.

Leta 1969 se je rodil rap pevec in igralec Ice Cube.

Leta 1971 se je rodil smučarski skakalec Franci Petek, ki je leta 1991 v Predazzu pri manj kot 20 letih postal svetovni prvak. Na tekmah svetovnega pokala je Petek zmagal enkrat, in sicer v Engelbergu leta 1990. Simpatični skakalec, zelo uspešen študent (narejen ima doktorat iz geografije) je tudi nosilec prve slovenske medalje na univerzijadah.

Leta 1973 se je rodil igralec Neil Patrick Harris, najbolj znan po nastopu v nanizanki Doogie Howser, kjer je igral desetletnega dečka, ki je zaradi svoje genialnosti že postal zdravnik.

Leta 1977 so se v Španiji začele prve svobodne volitve po letu 1936, ko je oblast prevzel general Franco.

Leta 1979 sta na konferenci na Dunaju sovjetski predsednik Leonid Brežnjev in ameriški predsednik Jimmy Carter podpisala sporazum o omejitvi oboroževanja SALT II.

Leta 1982 je na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji je Madžarska z 10:1 premagala Salvador, kar je še vedno najvišja zmaga v zgodovini svetovnih prvenstev. Laszlo Kiss je postal prvi igralec, ki je kot rezerva dosegel tri gole.

Leta 1964 se je rodil nogometaš Michael Laudrup, ki je igral za nekatere največje klube, kot so Juventus, Barcelona in Real. Za dansko reprezentanco je odigral 104 tekme in dosegel 37 golov, ni pa ga bilo zraven leta 1992, ko so Danci senzacionalno postali evropski prvaki.

Leta 1954 je v Baslu je bila ustanovljena Evropska nogometna zveza (Uefa).

Leta 1992 je japonski parlament sprejel zakon, ki je oboroženim silam dovolil sodelovati v mirovnih operacijah OZN.

Leta 1993 je umrl eden najboljših slovenskih alpinistov Boštjan Kekec (rojen 20. 3. 1959). Pri osvajanju druge najvišje gore na svetu K2 je slovensko odpravo zajelo izjemno slabo vreme s hudim snežnim viharjem. Vrha 8.611 metrov visoke ledene lepotice ni bilo mogoče doseči, čeprav je manjkalo le še sto metrov. Začel se je sestop in boj za preživetje. Če so preostali člani odprave lahko ubežali vsem nevarnostim, je Kekca, ki je veljal za odlično pripravljenega, uničila višinska bolezen.

Leta 1994 sta Vatikan in Izrael navezala diplomatske odnose.

Leta 1995 je umrl ameriški pionir računalništva John Vincent Atanasoff.

Leta 1996 je umrla Ella Fitzgerald, ameriška jazzovska pevka. Rodila se je leta 1917.

Leta 1996 je v Los Angelesu umrla prva dama džeza Ella Fitzgerald. Velika glasbenica Ella Fitzgerald se je rodila 1918 v Newport Newsu v Virginiji. Sodelovala je v ansamblu Chicka Webba, od leta 1939 do 1942 pa ga je tudi vodila. Sodelovala je s številnimi glasbeniki, med drugim z Armstrongom, triom Petersonom. Za svoje delo je leta 1987 prejela priznanje Univerze v Južne Kalifornije.

Leta 1998 se je dekliška skupina The Spice Girls prvič odpravila čez lužo. Njihov prvi nastop v ZDA je bil v Miamiju, kjer so začele veliko severnoameriško turnejo.

Leta 1999 je založba Epic Records izdala kompilacijo z naslovom No Boundaries, namenjeno kot podporo vsem beguncem iz Kosova.

Leta 1999 so si naslov svetovnega rokometnega prvaka v Kairu pred 24.000 gledalci priborili Švedi, ki so v finalni tekmi s 25:24 (12:14) premagali Rusijo.

Leta 2002 se je kongres Evropske rokometne zveze v Salzburgu končal po slovenskih željah, saj je Slovenija po dveh neuspešnih kandidaturah dobila organizacijo moškega evropskega prvenstva leta 2004.

Leta 2006 je umrl francoski humorist Raymond Devos, rojen 1922.

Leta 2007 so slovenski kajakaši v slovaškem Liptovskem Mikulašu še tretjič zapored postali evropski prvaki v ekipni vožnji.