Rodil se je kot nezakonski otrok Mariji Murn in Ignacu Cankarju. Mati je prišla z Gorenjske služit k družini Mayer v Ljubljano, kjer je bil njegov oče hlapec. Ta zanj ni skrbel, kmalu po njegovem rojstvu se je poročil z drugo, štiri leta kasneje pa umrl za tuberkulozo. Mati ga je v duševni stiski dala v rejo v Zadobrovo, sama pa je šla služit v Trst, od koder se ni vrnila. Bil je tudi v reji pri Sv. Krištofu, nazadnje pa pri materi Kalanovi na Poljanski cesti. Leta 1885 je bil sprejet v cerkveni šolski zavod Marijanišče. Od leta 1890 do 1895 je obiskoval nižjo gimnazijo v Ljubljani in objavljal rokopise svojih pesmi v literarnem časopisu Dijaške vaje.

Po ljubljanskem potresu leta 1895 se je vrnil k materi Kalanovi, s katero sta se preselila v Cukrarno, kjer je preživel zadnji del svojega življenja. Tam se je spoprijateljil z Ivanom Cankarjem, Dragotinom Kettejem in Otonom Župančičem. Vpisal se je na višjo gimnazijo v Ljubljani in postal sošolec Ivana Prijatelja. Bil je sprejet v dijaško literarno društvo Zadruga, iz katerega je kasneje izstopil. Zaljubil se je v Almo Souvan in ji v zborniku ljubljanskih maturantov posvetil cikel pesmi Noči.

Po maturi leta 1898 je s štipendijo trgovsko-obrtniške zbornice odšel na Dunaj. S študijem na eksportni akademiji ni uspel, zato se je želel prepisati na pravo na Dunaj in v Prago, a ker ni bil sprejet, je s tem izgubil štipendijo in se znašel v pomanjkanju. Poleg tega je bil čedalje bolj bolan, na oddih je odhajal na kmete na Gorenjsko, v Zalog pri Cerkljah ter v Zasip pri Bledu. Tu se je začel družiti s pesnico Vido Jeraj. Nekajkrat je preživljal svoje šolske počitnice v Vipavski dolini na domačiji pri Aleksandrovih, od tod psevdonim Aleksandrov. Leta 1899 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je zaposlil kot stenograf, leta 1900 pa kot pisar pri Trgovski zbornici. Kmalu zaradi bolezni tudi tega ni več zmogel in je ostal brez sredstev za življenje. Denarno ga je še najbolj podpirala materina sestra Marjana, od prej pa je imel skromne prihranke od poučevanja in pisateljevanja.

Pesnika so pokopali pri Sv. Krištofu, pozneje pa prenesli v grob pesnikov slovenske moderne na ljubljanskih Žalah, kjer je pokopan skupaj s Cankarjem, Kettejem in Župančičem.

Njegove pesmi so bivanjske, osebnoizpovedne, razpoloženjske, le malo je ljubezenskih oz. erotičnih – namenjene so bile Almi Souvan. Tematika je pogosto kmečka, motivi pa so iz narave. Poleg pesmi je pisal tudi razpoloženjske črtice, pripovedne spise, pripovedne in priložnostne pesmi, fragmente in nemške pesmi, opeval pa je tudi svetnike. Pesmi zaznamujejo brezdomstvo, tujstvo, hrepenenje, melanholija, revščina, duševna osamljenost, odtujenost in slutnja smrti, kar odraža njegovo nagnjenje k pesimizmu in duševnemu nemiru – težilo ga je dejstvo, da je nezakonski otrok, za katerega se mati ni brigala.

1511 se je rodil italijanski arhitekt zgodnjega baroka Bartolomeo Ammanati. Njegovo najbolj znano delo je most čez reko Arno v Firencah – Ponte di Santa Trinita (Most Svete Trojice), ki ga je vojska zbombardirala leta 1944, leta 1957 pa so ga znova zgradili.

Leta 1812 se je v Simbirsku (današnji Uljanovsk) rodil ruski pisatelj Ivan Aleksandrovič Gončarov. Bil je pomemben predstavnik ruskega objektivnega realizma. Snov za pisanje je zajemal iz mestnega plemiškega okolja.

Leta 1815 so britansko-nizozemske enote pod vodstvom Wellingtona in pruske sile pod vodstvom Blücherja v bitki pri Waterlooju premagale Napoleona. Po porazu je ta zbežal v Pariz, kjer je odstopil in se skušal vkrcati na ladjo proti Ameriki. Beg se mu ni posrečil, tri mesece pozneje so ga odpeljali na Otok Svete Helene.

Leta 1901 je umrl slovenski pesnik Josip Murn - Aleksandrov.

Leta 1904 je katalonski pesnik Gabriel Alomar i Villalonga prvič uporabil pojem futurizem.

Leta 1928 je umrl norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen, ki je prvi osvojil južni tečaj. Ponesrečil se je z letalom med reševalno akcijo italijanskega generala Umberta Nobileja, ki je želel doseči severni tečaj z zrakoplovom.

Leta 1928 je Amelia Earhart postala prva ženska, ki je preletela (kot potnica) Atlantski ocean.

Leta 1929 se je rodil nemški filozof in sociolog Jürgen Habermas.

Leta 1932 je bila v Ženevi ustanovljena Mednarodna košarkarska zveza FIBA. Za prvega predsednika je bil izvoljen Švicar Leon Bouffard.

Leta 1936 je umrl ruski pisatelj Aleksej Maksimovič Peškov, bolj znan kot Maksim Gorki. Znane so njegove novele iz življenja potepuhov Makar Čudra, romani Trije ljudje, Mati in Artamonovi, drami Na dnu in Malomeščani. Pomembna je njegova vloga v sovjetski književnosti, velja za začetnika socialističnega realizma. Rodil se je leta 1868.

Leta 1942 se je v Liverpoolu rodil član zasedbe The Beatles in kasneje samostojni glasbenik Paul McCartney. Samostojno glasbeno kariero je začel v času, ko so The Beatles izdali veliko uspešnico Let it be, vendar ga glasbeni kritiki takrat niso sprejeli najbolje. Po razpadu Beatlesov je McCartney kmalu izdal skladbo Another day, ki je postala mednarodna uspešnica. V dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi priznanimi glasbeniki, prodal na milijone plošč in priredil številne koncerte.

Leta 1946 je bila v Italiji razglašena republika. Kralj Umberto II. je zapustil državo in se umaknil v tujino. Zanjo so se Italijani izrekli na referendumu 2. junija, predsednik pa je 28. junija 1946 postal Enrico de Nicola.

Leta 1946 se je rodil italijanski nogometaš in nato uspešen trener Fabio Capello.

Leta 1952 se je rodila italijansko-ameriška filmska igralka Isabella Rossellini. Rodila se je v Rimu kot otrok igralke Ingrid Bergman in režiserja Roberta Rossellinija. Posnela je številne filme, med njimi Bele noči, Siesta, Smrt ji lepo pristoji, Wyatt Earp, Arihitekt ... Poleg igralstva je njena strast tudi moda.

Leta 1974 so nogometaši Jugoslavije na svetovnem prvenstvu v Nemčiji premagali Zair z 9:0. To je druga najvišja zmaga v zgodovini svetovnih prvenstev.

Leta 1997 je umrl slovenski pesnik in prevajalec Franci Zagoričnik.

Leta 1998 je Argentina Hrvaški izročila 76-letnega Dinka Šakiča, kolaboranta v drugi svetovni vojni, ki je deloval v koncentracijskem taborišču Jasenovac, kjer je bilo umorjenih več sto tisoč Judov, Romov, Srbov in Hrvatov.

Leta 2000 je slovenska nogometna reprezentanca na evropskem prvenstvu v Amsterdamu pred več kot 10 tisoč navijači izgubila s Španijo z 1:2. Zadetek je dosegel Zlatko Zahovič. Špancem je tri točke po uri igre zagotovil Joseba Etxebarria.

Leta 2010 so Poljaki v prvem krogu predčasnih volitev izbirali naslednika predsednika Lecha Kaczynskega, ki je z ženo in s 94 predstavniki poljske politične in gospodarske elite dva meseca pred tem umrl v nesreči letala v Rusiji. V drugi krog sta se uvrstila Bronislaw Komorowski in Jarosław Kaczynski, brat dvojček pokojnega predsednika.

Leta 2010 je v 88. letu umrl portugalski nobelovec Jose Saramago. Njegova najslavnejša dela so poleg Eseja o slepoti in Evangelija po Jezusu Kristusu še Zapis o samostanu (ta tri so dostopna tudi v slovenskem prevodu), Leto smrti Ricarda Reisa, Dvojni človek in Slonovo popotovanje. Samooklicanega ateista in nekdanjega člana komunistične partije so pogosto citirali z besedami, ki jih je izrekel ob prevzemu Nobelove nagrade: "To je nagrada za vse, ki govorijo portugalsko ... Denar bom pa vseeno pobral jaz."

Leta 2011 je po hudi bolezni umrl pisatelj in novinar Jože Hudeček, tudi dolgoletni soustvarjalec kulturnega programa na Televiziji Slovenija. Po končanem študiju primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine se je leta 1960 zaposlil na Televiziji Slovenija, kjer je v dolgoletnem soustvarjanju pustil pomemben pečat na kulturnem programu. Hudeček se je uveljavil tudi kot pisatelj, podpisal se je pod več romanov, esejev in novel.

Leta 2011 je umrl priznani saksofonist Clarence Clemons, prav tisti, ki je imel pomembno vlogo pri snovanju zgodnjega zvoka ameriškega glasbenika Brucea Springsteena. Bil je vodilni član njegove spremljevalne zasedbe, ki je postala znana kot E Street Band. Njegove znamenite "solaže" na saksofonu dajejo prepoznavni pečat Springsteenovim skladbam, kot so Born to Run, Jungleland, Prove It All Night, Tenth Avenue Freeze Out in Badlands.

Leta 2013 je bilo v dveh usklajenih samomorilskih napadih v šiitski mošeji v Bagdadu ubitih več kot 30 vernikov, ki so se udeležili opoldanske molitve.

Leta 2013 je Rusija sprejela zakon, po katerem tuji istospolni pari ne smejo posvojiti ruskih otrok.