Oblikoval ga je francoski kipar Frederic Auguste Bartholdi, ki so mu naložili, da do leta 1876 naredi kip v spomin ameriške deklaracije o neodvisnosti. Kip je simbol sodelovanja med Ameriko in Francijo. Američani so gradili podstavek kipa, Francozi pa so poskrbeli za postavitev kipa v ZDA. Spopadali so se z denarno stisko. Alexandre Gustave Eiffel (zgradil je Eifflov stolp) je načrtoval masivno železno ogrodje za utrditev kipa.
Podstavek je bil končan aprila leta 1886, kip pa so dokončali v Franciji julija leta 1884, v pristanišče New Yorka pa je prispel junija 1885 na krovu francoske fregate "Isere", ki je prevažala dele kipa. Kip je bil razdeljen na 350 posameznih delov in paketov. Sestavljali so ga 4 mesece, 28. oktobra 1886 pa je bil prvič odkrit za več tisoč ljudi, ki so se zbrali ob tej priložnosti.
Kip je položen na granitni podstavek znotraj dvorišča zidu v obliki zvezde Fort Wooda. 7 septembra 1937 je sodna oblast spremenila ime otoku, ki se še danes imenuje »Liberty Island« (Otok svobode).
Na bronasti plošči v temelju Kipa svobode so besede pesnice Emme Lazarus iz leta 1883, ki vabijo izmučene, brezdomne, uboge, zaničevane in po svobodi hrepeneče množice ter ponosno oznanjajo: "Ob zlatih vratih dvigam plamenico!" Mišljene so množice ljudi, ki so bežale pred revščino in zatiranjem v takratni Evropi, pesniško poudarjena zlata vrata pa pomenijo možnost, da začnejo v Ameriki novo življenje.
Leta 306 so za rimskega vladarja razglasili Maksencija.
Leta 312 je v bitki pri Milvijskem mostu Konstantin Veliki premagal vojsko rimskega vladarja Maksencija. Konstantin Veliki naj bi noč pred bitko videl križ in zaslišal glas: "V tem znamenju boš zmagal." Svojim vojakom je naročil, naj si narišejo križe na opremo, in na koncu res premagal Maksencija.
Leta 1225 je umrl japonski budistični menih in pesnik Džjen. Bil je prvi veliki japonski zgodovinar. Rodil se je leta 1155.
Leta 1412 je umrla danska kraljica Margareta I.
Leta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb na poti v Indijo odkril Kubo.
Leta 1510 se je rodil španski vojvoda in jezuitski duhovnik, sveti Frančišek Borgia.
Leta 1531 je v bitki pri Amba Selu imam Ahmad ibn Ibrihim Al Gazi premagal vojsko etiopskega vladarja Lebneja Dengela. Južni del Etiopije je tako padel pod oblast imama Ahmada.
Leta 1568 je umrl japonski šogun Ašikaga Jošihide.
Leta 1636 je bila ustanovljena najstarejša univerza v ZDA, tj. Harvard.
Leta 1661 je umrl španski dramatik Agustin Moreto y Cavana.
Leta 1684 se je rodil slovenski politehnik in zemljemerec Franc Anton Steinberg.
Leta 1704 je umrl angleški filozof John Locke.
Leta 1708 je umrl danski princ George, mož angleške kraljice Ane.
Leta 1740 je umrla ruska carica Ana.
Leta 1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja Eliphalet Remington. Umrl je leta 1861.
Leta 1805 je v Zagrebu umrl hrvaški komediograf in pesnik Tituš Brezovački.
Leta 1818 je umrla prva dama ZDA Abigail Adams.
Leta 1836 se je rodil ameriški slikar Homer Dodge Martin.
Leta 1846 se je rodil francoski kuhar Georges Auguste Escoffier.
Leta 1855 se je rodil avstralski antropolog Francis James Gillen.
Leta 1860 se je rodil nemški politični teoretik in pravni strokovnjak Hugo Preuss. Bil je eden glavnih avtorjev ustave Weimarske republike. Umrl je leta 1925.
Leta 1871 je Henry Morton Stanley našel pogrešanega raziskovalca Davida Livingstona.
Leta 1874 se je rodil slovenski pisatelj Fran Ksaver Meško. Pisal je črtice in novele, zapisoval pa je tudi legende. Umrl je leta 1964.
Leta 1894 se je v Ljubljani rodil slovenski pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak, ki je največje uspehe dosegel z deli Profesor Klepec, Vida Grantova in Punčka.
Leta 1900 so v Ljubljani odprli "gluhonemnico".
Leta 1900 so se v Parizu končale druge olimpijske igre moderne dobe. Trajale so kar pet mesecev, saj so se začele 20. maja 1900.
Leta 1909 se je rodil britanski slikar Francis Bacon, ki je v svojih pretežno figuralnih podobah izrazil osamljenost, brutalnost in strah.
Leta 1914 se je rodil ameriški znanstvenik Jonas Salk.
Leta 1917 je umrl princ Christian von Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburg.
Leta 1918 je izbruhnil upor nemških mornarjev v pristaniščih.
Leta 1918 je bila v Pragi razglašena republika Češkoslovaška.
Leta 1919 je ameriški kongres sprejel t. i. Volsteadov zakon, čeprav je predsednik Woodrow Wilson dal na zakon veto. Potem ko je bil zakon o prohibiciji sprejet, sta bila točenje in izdelava alkohola v ZDA prepovedana.
Leta 1922 se je rodil zimbabvejski politik Simon Muzenda.
Leta 1922 so italijanski fašisti na čelu z Benitom Mussolinijem vkorakali v Rim in s pomočjo Katoliške cerkve prevzeli oblast. Papež Pij XI. je takrat izjavil, da je Mussolini mož, ki ga je poslala sama božja previdnost.
Leta 1927 se je rodila angleška džezovska pevka Cleo Laine.
Leta 1929 je umrl nemški kancler Bernhard von Buelow
Leta 1939 se je rodila ameriška igralka Jane Alexander.
Leta 1939 se je rodil telovadec Miroslav Cerar. Na največjih tekmovanjih je osvojil 30 medalj, zlasti na konju z ročaji. Cerar se je udeležil treh olimpijskih iger. Leta 1960 je bil osmi v mnogoboju, leta 1964 zlat na konju in sedmi v mnogoboju, leta 1968 pa spet zlat na konju in deveti v mnogoboju.
Leta 1940 se je začel napad na Grčijo. Mussolini se je hotel na kopnem izenačiti s svojim partnerjem in je brez pravega vzroka napadel Grčijo, vendar je celo v tej vojni doživel sramoten neuspeh.
Leta 1942 je bila dokončana gradnja avtoceste čez Aljasko.
Leta 1943 je umrl hrvaški pesnik Silvije Strahimir Kranjčevič. Njegova poezija je vseskozi izraz vznemirjene pesniške notranjosti in ostre kritičnosti.
Leta 1944 so v Franciji razpustili vse oborožene sile, ki niso pripadale vojski ali policiji.
Leta 1948 je bil švicarski kemik Paul Mueller nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Nagrado je prejel za svoje odkritje insekticidnih lastnosti DDT-ja.
Leta 1955 se je v Seattlu rodil ameriški računalniški programer in poslovnež William Henry Bill Gates III., bolj znan kot Bill Gates.
Leta 1958 je bil za papeža izvoljen Angelo Giuseppe Roncalli, ki je prevzel ime papež Janez XXIII.
Leta 1962 je sovjetski voditelj Nikita Hruščov objavil, da bo SZ umaknil svoje oporišče s Kube.
Leta 1963 se je rodil italijanski pevec Eros Ramazzotti.
Leta 1965 je papež Pavel VI. v deklaraciji o odnosih Cerkve z nekrščanskimi verami na drugem vatikanskem koncilu zapisal, da niso vsi Judje krivi za umor Jezusa Kristusa. S tem je preklical deklaracijo, ki jo je napisal Inocenc III. 750 let pred tem.
Leta 1967 se je v Münchnu rodila liechtensteinska prestolonaslednica Sophie Elisabeth Marie Gabrielle.
Leta 1967 se je rodila ameriška filmska igralka, ki je zaslovela z glavno vlogo v filmu Čedno dekle, Julie (Julia) Fiona Roberts.
Leta 1972 je v Toulousu prvič poletel prototip Airbusa.
Leta 1974 se je v Portoriku rodil ameriški filmski igralec Joaquin Rafael Phoenix; družina se je kmalu nato preselila v ZDA. Skupaj z bratom Riverjem in sestrami je Joaquín kmalu vstopil v svet filma. Igralec je mešanega rodu, v njem se pretakajo irska, španska, madžarska in ruska kri.
Leta 1980 se je rodil nogometaš Newcastla, prej pa član Manchester Uniteda in Leedsa, Alan Smith. V dresu angleške reprezentance je debitiral maja leta 2001.
Leta 1981 se je rodil Milan Baroš, s petimi goli najboljši strelec evropskega prvenstva v nogometu 2004. Klubsko kariero je začel pri Baniku Ostrava, kjer so mu rekli Maradona iz Ostrave. Nato se je preselil k Liverpoolu, kjer je v sezoni 2004/05 osvojil Ligo prvakov. Trenutno je član turškega Galatasaraya.
Leta 1998 je letalo kitajske družbe Air China ugrabil njegov pilot Juan Bin in odletel na Tajvan. Ko je letalo varno pristalo, so pilota aretirali.
Leta 2008 je sloviti nogometaš Diego Armando Maradona postal selektor Argentine. Na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južni Afriki je doživel polom v četrtfinalu proti Nemcem (0:4), zato so ga po koncu mundiala zamenjali.
Leta 2013 je Radio Slovenija praznoval častitljivo 85-letnico, mlajša sestra Televizija Slovenija pa 30 let manj.
