Krištof Kolumb je bil italijanski raziskovalec in trgovec. Kolumb je prečkal Atlantski ocean in leta 1492 dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije.

Verjel je, da je Zemlja sorazmerno majhna krogla, zato je sklepal, da bo s potovanjem na zahod prišel na Daljni vzhod. Čeprav ni bil prvi zahodnjak, ki je prišel v Ameriko, so njegova raziskovanja vzpostavila trajne povezave med starim in novim svetom.

Podatki o kraju in datumu rojstva Krištofa Kolumba so različni, najbolj uveljavljena pa je trditev, da je bil rojen v italijanski Genovi med 25. avgustom in 31. oktobrom 1451. Umrl je 20. maja 1506 v Valladolidu v Španiji.

Leta 30 pr. n. št. je rimski vojskovodja Oktavijan po porazu kopenske vojske zavzel Aleksandrijo.

Leta 1770 se je rodil pruski kralj Friderik Viljem III.

Leta 1778 so v Milanu odprli operno hišo Scala, ki je utrdila sloves mesta kot glasbenega središča ne samo v Italiji, temveč v svetu.

Leta 1816 je bilo z ozemelj, ki so spadala k Ilirskim provincam, ustanovljeno kraljestvo Ilirija.

Leta 1832 se je na Reki rodil hrvaški skladatelj Ivan Plemeniti Zajc. Pri dvanajstih je sestavil malo opero Marija Tereza. Njegovo najbolj znano delo je opera Nikola Šubić Zrinjski, znane so še Mislav, Ban Leget, Prvi greh in Primorka.

Leta 1882 se je v Medani v Goriških brdih očetu Slovencu in materi Furlanki rodil pesnik in sodnik Alojz Gradnik. Velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama, zapustil je obsežen pesniški opus. Po upokojitvi je Gradnik živel v Ljubljani, kjer je 14. 7. 1962 tudi umrl.

Leta 1894 se je rodil hrvaški slikar Marin Tartaglia, začetnik modernega slikarstva, ki se razteza od fauvizma do barvitega abstraktnega slikarstva. Ukvarjal se je predvsem s figuro in tihožitji.

Leta 1900 je bil ustanovljena družba Firestone Tire and Rubber Company, ki je začela izdelovati avtomobilske gume.

Leta 1914 je Nemčija napovedala vojno Franciji in napadla nevtralno Belgijo.

Leta 1915 se je končala druga soška ofenziva.

Leta 1916 je bil Roger Casement obešen zaradi sodelovanja v irski velikonočni vstaji.

Leta 1916 se je pri Romaniju začela bitka med Veliko Britanijo in Turčijo.

Leta 1918 se je začela zavezniška intervencija pri Vladivostoku.

Leta 1940 je Italija napadla Britanski Somaliland.

Leta 1940 se je rodil ameriški filmski igralec Ramón Estevez, bolj znan kot Martin Sheen. V zadnjih letih se je Sheen televizijskim gledalcem vtisnil v spomin kot ameriški predsednik v nadaljevanki Zahodno krilo.

Leta 1944 so zavezniki odrezali del nemške vojske od preostalih enot v Bretaniji.

Leta 1946 se je rodil angleški politik John Whitaker "Jack" Straw.

Leta 1950 se je rodil vzhodnonemški atlet Waldemar Cierpinski, zmagovalec olimpijskega maratona v Montrealu 1976 in Moskvi 1980.

Leta 1954 je umrla francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette.

Leta 1958 je ameriška jedrska podmornica Nautilus s plovbo pod ledom dosegla Severni tečaj.

Leta 1963 se je rodil ameriški težkometalni glasbenik James Alan Hetfield, pevec skupine Metallica.

Leta 1972 je ameriški senat ratificiral sporazum o protibalističnih izstrelkih.

Leta 1975 je ob trčenju boeinga 707 v goro v bližini maroškega Agadirja umrlo 188 ljudi.

Leta 1977 je umrl ciprski nadškof in predsednik Mihail Khristodulu Muskos - Makarios III.

Leta 1977 se je rodila alpska smučarka Špela Bračun. Škofjeločanka je bila specialistka za hitre discipline. Njen največji uspeh je tretje mesto na smuku v St. Moritzu. To so bile prve slovenske stopničke na tekmah svetovnega pokala v smuku.

Leta 1980 so se v Moskvi končale 22. letne olimpijske igre. Zaradi bojkota ZDA se je iger udeležilo le 80 držav. Junak je bil telovadec Aleksandr Ditjatin, ki je zbral osem medalj, največ v zgodovini olimpijskih iger.

Leta 1990 je bilo prekinjeno oddajanje Radia Kuvajt, potem ko so državo dan prej napadli Iračani.

Leta 1996 je španski kolesar Miguel Indurain po petih zmagah na Touru dobil še kronometer na olimpijskih igrah v Atlanti.

Leta 1997 je Američan Maurice Green postal svetovni prvak v teku na 100 metrov. V Atenah je z 9,86 premagal takratnega svetovnega rekorderja in olimpijskega zmagovalca Kanadčana Donovana Baileyja (9,91).

Leta 2002 je nemška plavalka Franziska van Almsick na evropskem prvenstvu v Berlinu izboljšala svoj svetovni rekord na 200 metrov prosto. Razdaljo je preplavala v času 1:56,64. Za 24-letno plavalko je bila to četrta zlata medalja na domačem prvenstvu.

Leta 2004 je Merlene Ottey na atletskem mitingu v Lievinu v Franciji zmagala v teku na 100 m in s časom 11,09 krepko popravila slovenski rekord, ki je še vedno veljaven.

Leta 2005 Mahmoud Ahmadinejad postane predsednik Irana.

Leta 2008 je v 90. letu starosti umrl ruski pisatelj in zgodovinar Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost. Za njegovo glavno delo velja roman Arhipelag Gulag, napisan med letoma 1958 in 1968, s katerim je Zahodu predstavil sistem delovnih taborišč gulagov, v katerem so posebej pod vladavino Stalina umrli tisoči. Solženicin, ki mu je Sovjetska zveza odvzela državljanstvo, si je drugi dom ustvaril v Vermontu v ZDA, kjer je ostal do svoje zmagoslavne vrnitve v domovino leta 1994. S štiriletno zamudo je prejel leta 1970 Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 2012 je na OI v Londonu Rajmond Debevec osvojil bron v streljanju z malokalibrsko puško leže.