Njegov oče Franjo je bil Hrvat, mati Marija pa Slovenka. Zgodnja otroška leta je preživel pri materinem očetu v Podsredi, nato pa je začel obiskovati osnovno šolo v Kumrovcu, kjer prvega razreda ni izdelal. Šolanje je končal leta 1905. Leta 1907 se je preselil v Sisak, kjer je delal kot vajenec.

Leta 1910 se je pridružil sindikatu metalurških delavcev in hkrati tudi Socialnodemokratski stranki Hrvaške in Slavonije. Med letoma 1911 in 1913 je delal nekaj časa v Kamniku, Cenkovem v Bohemiji in Münchnu ter Mannheimu v Nemčiji. Nazadnje je delal na Dunaju pri podjetju Daimler kot testni voznik. Jeseni 1913 so ga vpoklicali v vojsko, naslednje leto pa so ga zaradi protivojne propagande zaprli v trdnjavo Petrovaradin.

Večkrat so ga aretirali
Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom. V Bukovini je bil huje ranjen, aprila pa ga je skupaj s celotnim bataljonom zajela ruska vojska. Po večmesečnem zdravljenju so ga jeseni 1916 poslali v delovno taborišče. Aprila 1917 so ga znova aretirali zaradi organiziranja demonstracij vojnih ujetnikov. Pozneje je pobegnil in se udeležil demonstracij v Sankt Peterburgu. Pozneje so ga še dvakrat aretirali, novembra 1917 je vstopil v rusko vojsko, spomladi pa je zaprosil tudi za članstvo v ruski komunistični partiji. Leta 1936 je Kominterna poslala Tita nazaj v Jugoslavijo, da bi tam ustanovil komunistično partijo, katere glavni sekretar je postal leta 1937.

Rusom je dal zeleno luč
Aprila 1941 so jugoslovanski komunisti organizirali odporniško gibanje proti nacistom. Tito se je med vojno udeležil Avnoja v Bihaću in Jajcu. 4. decembra 1943 je bil Tito razglašen za vodjo začasne demokratične jugoslovanske vlade. Nemci so ga med vojno večkrat poskušali ubiti. 5. aprila 1945 je Tito podpisal sporazum, s katerim je začasno dovolil, da ruska vojska vstopi na jugoslovansko ozemlje. Po volitvah novembra 1945 je postal premier in minister za zunanje zadeve. 14. januarja 1953 je Tito nasledil Ivana Ribarja na mestu predsednika države in spremenil ime države v Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Tito se je prvič poročil v Rusiji s Pelagijo Belousovo, s katero je imel enega sina, Žarka. Pozneje je imel razmerje s Hertho Haas, Nemko slovenskega rodu, ki jo je srečal v Parizu leta 1937. Leta 1941 se jima je rodil sin Mišo. Tito je imel več razmerij, nato pa se je poročil z Jovanko Budisavljević, s katero ni imel otrok.

Izjemno obiskan pogreb
Pod njegovim vodstvom je država postala članica neuvrščenih. 16. maja 1974 so sprejeli novo ustavo, s katero je Josip Broz - Tito postal dosmrtni predsednik države. Januarja 1980 so ga sprejeli v klinični center v Ljubljani. Imel je težave s cirkulacijo krvi v nogah. Kmalu so mu odrezali levo nogo. Maja je umrl, pogreba pa se je udeležilo veliko vidnih političnih predstavnikov z vsega sveta.

Titov pogreb velja za drugi največji v zgodovini glede na število politikov, ki se je dogodka udeležilo. Pokopali so ga v beograjskem mavzoleju Kuća cveća (Hiša cvetja). Njegov poslednji dom je od njegove smrti obiskalo že več kot 20 milijonov ljudi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1008 se je rodil francoski kralj Henrik I.

Leta 1471 je v bitki pri Tewkesburyju Edward IV. premagal lancastrsko vojsko in ubil valižanskega princa Edwarda Westminstrskega.

Leta 1493 je papež Aleksander VI. leto dni po Kolumbovem odkritju Amerike objavil edikt in z njim razdelil novi svet na špansko in portugalsko interesno območje.

Leta 1524 je v Ljubljani izbruhnil velik požar, ki je povzročil ogromno gmotno škodo.

Leta 1626 je nizozemski kolonist Paul Minuit od Indijancev za 60 guldnov odkupil otok Manhattan, danes osrednji del New Yorka.

Leta 1675 je angleški kralj Charles II. ukazal izgradnjo observatorija v Greenwichu.

Leta 1776 se je Rhode Island kot prva ameriška kolonija odrekel zvezi z angleškim kraljem Georgeem III.

Leta 1802 so v avstrijski vojski zmanjšali vojaški rok s tridesetih na štirinajst let.

Leta 1852 se je rodila Alice Pleasance Liddell, Angležinja, ki je bila navdih za Alico v čudežni deželi.

Leta 1855 je ameriški raziskovalec William Walker skupaj s 60 možmi odšel iz San Francisca, da bi osvojil Nikaragvo.

Leta 1865 so Abrahama Lincolna po treh tednih od njegovega umora pokopali v Springfieldu, ameriška zvezna država Illinois.

Leta 1879 se je rodil slovenski pisatelj Cvetko Golar. Pisal je pesmi, povesti in igre, od katerih je najbolj uspela ljudska veseloigra Vdova Rošlinka. Med pesniškimi zbirkami velja omeniti Pisano polje, Rožni grm, Poletno klasje.

Leta 1886 so med delavskimi demonstracijami v Chicagu v policiste vrgli bombo, ki je ubila osem ljudi, ranila pa jih je 60.

Leta 1900 se je rodil hrvaški kipar Anton Augustinčić, najbolj znan po odločno oblikovanih in klesanih ženskih aktih.

Leta 1903 je v spopadu s turško vojsko padel ideolog in organizator makedonskega narodnorevolucionarnega gibanja Goce Delčev.

Leta 1919 so na Trgu nebeškega miru v Pekingu potekale študentske demonstracije.

Leta 1921 se je rodil hrvaški slikar Edo Murtić.

Leta 1928 se je rodil egiptovski predsednik Hosni Mubarak.

Leta 1929 se je rodila ameriška igralka belgijskega rodu Edda van Heemstra Ruston, bolj znana kot Audrey Hepburn. Odraščala je med drugo svetovno vojno na Nizozemskem. Šolala se je za baletko, a se pozneje odločila za igralski poklic. Najprej so jo opazili v glavni vlogi v broadwayski produkciji igre Gigi, nato pa je dobila vlogo princese Ane v Rimskih počitnicah, ki ji je prinesla oskarja. V 50. in 60. letih je bila Hepburnova ena vodilnih hollywoodskih igralk, prejela je štiri nominacije za oskarja, med drugim tudi za njen ikonični nastop v vlogi Holly Golightly v filmu Zajtrk pri Tiffanyju.
Od leta 1988 je Hepburnova delovala kot Unicefova ambasadorka dobre volje in za svoje delo dobila tudi predsednikovo odlikovanje. Umrla je 20. januarja leta 1993.

Leta 1930 je angleška policija aretirala Mahatmo Gandija in ga zaprla v zvezni zapor Yeravda.

Leta 1932 je v Atlanti Al Capone začel služiti 11-letno zaporno kazen zaradi utaje davkov.

Leta 1936 se je rodil slovenski dobrotnik in politik Ivan Kramberger.

Leta 1938 je za posledicami dolgoletnega zaporniškega življenja na berlinski kliniki umrl nemški pacifist, publicist in glavni urednik časopisa Die Weltühne, Carl von Ossietzky, Nobelov nagrajenec za mir leta 1935.

Leta 1946 so se končali nemiri v zaporu Alcatraz. Ubitih je bilo pet ljudi.

Leta 1948 je CK KP Sovjetske zveze poslal KPJ-ju drugo pismo, v katerem je podcenjeval zasluge jugoslovanskih narodov in KP Jugoslavije v vojni.

Leta 1948 je izšel prvi roman Normana Mailerja The Naked and the Dead (Goli in mrtvi).

Leta 1949 je v letalski nesreči umrla celotna nogometna ekipa Torina. Nesreči se je izognil le eden od igralcev, ki je ostal doma, saj se ni mogel udeležiti tekme zaradi poškodbe. Letalo je strmoglavilo v hrib Superga v bližini Torina.

Leta 1951 se je rodil ameriški kitarist in član skupine Mötley Crüe Mick Mars.

Leta 1953 je bil Ernest Hemingway nagrajen s Pulitzerjevo nagrado za delo Starec in morje.

Leta 1956 se je rodila nemška skakalka v višino Ulrike Meyfarth. Leta 1972 je v Münchnu osvojila zlato medaljo in je še vedno najmlajša dobitnica zlate olimpijske medalje v posamični atletski disciplini. V Los Angelesu leta 1984 je šla v drug ekstrem in postala najstarejša atletinja z olimpijskim naslovom. Njen osebni rekord je bil 202 cm.

Leta 1960 je Nikita Hruščov nekaj dni pred srečanjem Sovjetske zveze, ZDA, Francije in Velike Britanije sporočil novico o sestrelitvi vohunskega letala U-2.

Leta 1972 se je okoljevarstvena organizacija Don't Make A Wave Committee, ki je bila ustanovljena leta 1971 v Kanadi, preimenovala v Greenpeace Foundation.

Leta 1972 je umrl ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec iz leta 1950 Edward Calvin Kendall.

Leta 1972 se je rodil ameriški glasbenik, član skupine Green Day, Mike Dirnt.

Leta 1975 je 13-letna Romunka Nadia Comaneci na Norveškem postala evropska prvakinja v mnogoboju. Slovita telovadka je imela nato briljantno kariero in je med drugim na olimpijskih igrah v Montrealu kot prva telovadka sedemkrat dobila najvišjo možno oceno 10.

Leta 1979 se je rodil ameriški glasbenik, član skupine *NSYNC Lance Bass.

Leta 1980 je umrl jugoslovanski predsednik od konca druge svetovne vojne do smrti, Josip Broz -Tito.

Leta 1982 se je rodil avstrijski plavalec Markus Rogan, ki je na olimpijskih igrah v Atenah osvojil srebrni medalji na 100 oziroma 200 metrov hrbtno (obakrat ga je premagal Američan Aaron Peirsol).

Leta 1987 se je rodil španski nogometaš Francesc Fabregas, ki je večji del članske kariere prebil v dresu Arsenala, poleti 2011 pa se je vrnil v matični klub Barcelono.

Leta 1984 so ameriške vojaške sile zavzele Panamski prekop.

Leta 1990 je Latvija razglasila neodvisnost.

Leta 1991 je v Rimu na 36. tekmovanju za pesem Evrovizije zmagala Carola, ki je nastopila za Švedsko. Zapela je pesem Fångad av en stormvind (Ujet v nevihti).

Leta 1994 so nogometaši Arsenala osvojili doslej edino evropsko lovoriko. Londonsko moštvo je zmagalo v Pokalu pokalnih zmagovalcev. Na finalni tekmi v Köbenhavnu so topničarji premagali branilca naslova Parmo z 1:0. Edini zadetek je dosegel Alan Smith v 21. minuti. Za klub, ki je bil ustanovljen že leta 1886 in ima v svoji zbirki 13 naslovov angleškega prvaka, je le ena evropska lovorika premalo.

Leta 1996 je bil v Španiji José María Aznar imenovan za premierja.

Leta 2002 je letalo BAC 1-11-500 družbe EAS Airlines takoj po vzletu strmoglavilo v predmestje nigerijskega Kana. Umrlo je več kot 148 ljudi.

Leta 2003 so rokometaši Ciudad Reala osvojili Pokal pokalnih zmagovalcev, potem ko so na povratni tekmi proti Göteborgu na Švedskem z remijem ubranili šest golov prednosti s prve tekme.

Leta 2008 so košarkarji CSKA-ja v finalu Evrolige (final four se je igral v Madridu) z 91:77 ugnali Maccabi. Za Ruse je bil to že šesti naslov, za Matjaža Smodiša pa tretji.

Leta 2009 je umrl Dom DeLuise, ameriški komedijant in igralec. Rodil se je leta 1933.