Rodila se je v Divači kot Ida Kravanja. Že v otroških letih jo je, kljub bolj "fantovskem" obnašanju pritegnila umetnost. Ko je leta 1926 kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki nemškega podjetja Ostermayer iz Berlina. Povabili so jo na poskusno snemanje in še istega leta je debitirala v filmu Kaj otroci prikrivajo staršem.

Kmalu si je spremenila ime v Ita Rina. Njena kariera se je samo še vzpenjala, vrhunec je doživela v filmu Erotikon iz leta 1929 pod taktirko režiserja Gustava Machatyja. Nastopala je v čeških in nemških filmih in postala ena najbolj znanih igralk v 30. letih 20. stoletja.

Pred drugo svetovno vojno se je poročila in se preimenovala v Tamaro Djordjević. Opustila je filmsko kariero in se posvetila družini, igrala ni več. Umrla je 10. maja 1979 v Budvi v Črni Gori.

Leta 1304 je umrl Italijan Nicholas Boccasini, bolj znan kot papež Benedikt XI.

Leta 1438 je francoski kralj Karel VII. v Bourgesu zbral duhovščino in na svojo pest uveljavil reforme baselskega koncila, ki so postavljale oblast koncila nad papeževo.

Leta 1456 je bila Ivana Orleanska po svoji smrti oproščena krivoverstva.

Leta 1572 je umrl poljski kralj Sigismund II. Avgust, zadnji jagelonski vladar, ki je Poljsko združil z Livonijo in kraljevo Litvo ter ustvaril obsežno državo.

Leta 1816 je René Théophile Hyacinthe Laennec izumil stetoskop. Slušalo, s katerim zdravnik posluša srčne tone in šume pri dihanju, je postalo nepogrešljiv del njegove opreme.

Leta 1860 se je na Češkem rodil avstrijski skladatelj Gustav Mahler. Bil je mojster poznoromantične simfonije, ustvaril jih je kar 9, tudi pesmi za glas in orkester, znana sta cikla Pesmi za umrlo deco in Pesem o zemlji. Bil pa je tudi izredno barvit in dognan v instrumentariju. Umrl je 18. maja leta 1911 na Dunaju.

Leta 1875 se je v Tevčah pri Laškem rodil slovenski umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek, ki velja za začetnika slovenske umetnostno-zgodovinske topografije in spomeniškega varstva.

Leta 1887 se je v beloruski vasi Ljosno rodil rusko-francoski slikar, grafik, ilustrator, scenograf in eden najpomembnejših judovskih umetnikov Marc Chagall. Študiral je na carski umetnosti akademiji v Sankt Peterburgu, pozneje si je pridobil štipendijo za študij v Parizu. V domovino se je vrnil leta 1915 in postal komisar za likovno umetnost v Vitebsku, kjer je ustanovil akademijo. V letu 1940 se je pred Nemci umaknil na jug Francije, od koder je odpotoval v Ameriko. Ob Picassu je bil edini živeči slikar, ki so mu pripravili razstavo v Louvru. Veljal je za izredno samosvojega likovnega umetnika, ki se ni pridružil nobeni veljavni smeri. Umrl je leta 1985.

Leta 1895 je v Giessnu umrl nemški astronom Friedrich Wilhelm Gustav Spörer.

Leta 1898 je ameriški predsednik William McKinley podpisal resolucijo, s katero so si ZDA priključile Havaje.

Leta 1901 se je rodil italijanski filmski režiser Vittorio de Sica. V filmih se je posvečal težavam ljudi v Italiji po drugi svetovni vojni. Režiral je filme Čistilci čevljev, Tatovi koles, Čudež v Milanu, Umberto D., Neapeljsko zlato, Ciociara, Zakon po italijansko in Vrt Finzi Continijev. Umrl je leta 1974.

Leta 1901 je v Zürichu umrla švicarska mladinska pisateljica Johanna Louise Heusser - Spyri, ki je zaslovela z zgodbo o deklici Heidi.

Leta 1907 se je rodila ena najuspešnejših slovenskih igralk Ida Kravanja, ki je pod umetniškim imenom Ita Rina dosegla svetovno slavo.

Leta 1915 se je končala prva soška ofenziva, ki se je začela 23. junija 1915.

Leta 1922 se je rodil francoski modni oblikovalec Pierre Cardin, ki je bil sicer rojen v Italiji. Cardin je zaslovel zaradi svojega avantgardnega modnega sloga. Pri kreacijah pogosto uporablja geometrijske oblike in motive, tudi na račun oblike ženskega telesa. Znan je tudi po 'unisex' krojih, primernih za oba spola. Leta 1991 je bil Cardin imenovan tudi za Unescovega ambasadorja dobre volje.

Leta 1930 je umrl škotski zdravnik in pisatelj sir Arthur Ignatius Conan Doyle, oče detektiva Sherlocka Holmesa. Njegova zdravniška kariera ni bila preveč uspešna, raje se je posvečal pisanju, med drugim je ustvaril zgodovinske drame, ki so bile po krivici spregledani. Rodil se je 22. 5. 1859 v Edinburghu.

Leta 1934 se je v izseljeniški družini v Franciji rodil slovenski skladatelj in pozavnist Vinko Globokar.

Od trinajstega do dvajsetega leta je živel v Ljubljani, kjer je končal srednjo glasbeno šolo in igral v plesnem orkestru velikana slovenske zabavne glasbe, skladatelja in dirigenta Bojana Adamiča. Leta 1955 je dobil štipendijo in nadaljeval študij na pariškem konservatoriju. Ustvarja vokalno-instrumentalno glasbo, znana dela so Concerto grosso, Laboratorium, Emigranti in druge. Napisal je tudi številne članke o improvizaciji. Vinka Globokarja uvrščamo med vélike glasbenike druge polovice 20. stoletja. Leta 2002 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Leta 1937 so japonske enote vdrle na Kitajsko.

Leta 1940 se je v Liverpoolu rodil Richard Starkey, znan po imenu Ringo Starr. Leta 1962 je namesto Peta Besta prevzel vlogo bobnarja pri Beatlih. Pri štirinajstih je pustil šolo in nato nekaj časa delal kot natakar na ladji, da bi družini pomagal iz finančnih zagat. Njegovi začetki pri Beatlih niso bili najboljši, saj je njihov takratni menedžer Brian Epstein izrazil kar nekaj pomislekov glede njegovega igranja bobnov. Po Epsteinovih besedah je bilo preglasno. Kar precej časa je razmišljal, da bi ga zamenjal. Po razpadu skupine je, tako kot preostali člani, poskušal ustvariti tudi samostojno glasbeno kariero.

Leta 1941 so se ameriške enote izkrcale na Islandiji.

Leta 1943 je Cankarjeva brigada pri Cerkljah vdrla na Krško polje, kjer je bilo sovražnikovo letalsko oporišče, in ga uničila.

Leta 1974 je na finalni tekmi svetovnega nogometnega prvenstva na olimpijskem stadionu v Münchnu ZR Nemčija premagala Nizozemsko z 2:1. Finale se še ni dobro začel, ko je 75.000-glava množica obnemela. Nizozemci so imeli prvo žogo, sijajno so si jo podajali od noge do noge, potem pa je Johan Cruyff prodrl v kazenski prostor, kjer ga je podrl Berti Vogts. Angleški sodnik John Taylor je takoj pokazal na belo točko in Johan Neeskens je po sredini gola matiral Seppa Maierja. V 25. minuti je Bernd Hölzenbein teatralno padel v kazenskem prostoru in z enajstih metrov je izenačil Paul Breitner. V 43. minuti je neverjeten gol s sedečega položaja dosegel Gerd Müller in Nizozemcem kljub pritisku v drugem delu ni uspelo izenačiti.

Leta 1976 so bile na ameriško akademijo West Point sprejete prve ženske.

Leta 1978 so Salomonovi otoki postali neodvisna država.

Leta 1979 je ameriška teniška igralka Billie Jean King osvojila svoj skupno 20. wimbledonski naslov. Zmagala je med ženskimi pari s soigralko Martino Navratilovo. Prejšnja rekorderka Američanka Elisabeth Ryan je med letoma 1914 in 1934 v Wimbledonu osvojila skupaj 19 naslovov. 20 naslovov je pozneje uspelo osvojiti tudi Navratilovi.

Leta 1980 se je rodila ameriška umetnostna drsalka Michelle Kwan. Že leta 1993 je pri 12 letih prvič nastopila na članskem prvenstvu ZDA, končala je na 6. mestu. Leto pozneje je zaostala le za Tonyo Harding. Na olimpijskih igrah v Lillehammerju je odšla kot rezerva, saj se je pred prvenstvom zgodil razvpiti napad na konkurentko Hardingove, Nancy Kerrigan. Ta zaradi poškodbe ni mogla tekmovati, vseeno pa je bila v olimpijski ekipi.

Leta 1986 je ameriška atletinja Jackie Joyner Kersee na igrah dobre volje v Moskvi presegla mejo 7.000 točk kot prva sedmerobojka v zgodovini. S 7.148 točkami je postavila nov svetovni rekord.

Leta 1990 je Martina Navratilova osvojila rekordni deveti naslov med posameznicami v Wimbledonu. V finalu je premagala rojakinjo Zino Garrison s 6:4 in 6:1. Garrisonova je v četrtfinalu presenetljivo izločila Monico Seles, v polfinalu pa še Steffi Graf. Pred podelitvijo priznanj je v solzah zapustila osrednje igrišče, vendar jim jo je organizatorjem uspelo pregovoriti, da se je vrnila. Navratilova je leta 1994 igrala v finalu, deseto zmago pa ji je preprečila Španka Conchita Martinez.

Leta 1991 so se na Brionih sešli predstavniki Slovenije, SFRJ-ja in Evropske skupnosti ter sprejeli Brionsko deklaracijo. Z deklaracijo je bil uveden trimesečni moratorij na slovensko osamosvajanje in končana 10-dnevna vojna za osamosvojitev. Kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju in zato je predsedstvo SFRJ-ja 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili iz koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober.

Leta 2003 je predsedstvo Rokometne zveze Slovenije je na izredni seji z mesta prvega strokovnega moža slovenske moške reprezentance razrešilo Nika Markoviča in na njegovo mesto postavilo Toneta Tislja. Na koncu je za Markovičevo razrešitev glasovalo devet članov, za obstanek trije, en član predsedstva RZS-ja pa se je tajnega glasovanja vzdržal. Tiselj je rokometaše popeljal do srebra na evropskem prvenstvu v Sloveniji leta 2004.