Osrednja osebnost britanske glasbene ustvarjalnosti 20. stoletja Benjamin Britten (1913–1976) danes slovi predvsem kot avtor opere Peter Grimes in Vodnika po orkestru, namenjenega najmlajšim obiskovalcem koncertov klasične glasbe. A med njegova najprepoznavnejša dela zagotovo spada tudi Vojni rekviem, ki ga je Britten leta 1962 napisal za prav posebno priložnost – posvetitev obnovljene gotske katedrale Coventry v Angliji, ki je bila med drugo svetovno vojno skorajda popolnoma uničena.

Presunljivo vokalno-instrumentalno stvaritev prežemajo Brittnovi mirovniški nazori, ki se odražajo že v izbiri uglasbenega besedila, v katerem se teksti maše zadušnice prepletajo z izbrano poezijo angleškega pesnika Wilfreda Owna. Ta se je moral kot vojak angleške vojske soočiti s številnimi grozotami prve svetovne vojne in je žal nato umrl v bitki zgolj teden dni pred podpisom premirja 11. novembra 1918.

»Mnogi članki, kritike in razmišljanja o pomenu Brittnovega Vojnega rekviema, ob besedilu in glasbi katerega se človek resnično naježi, vojno pojmujejo kot nekaj abstraktnega in časovno oddaljenega,« meni direktor Slovenske filharmonije Matej Šarc, ki ob tem dodaja: »Pretekle izjave o aktualnosti vsebine dela in prizadevanj za mir zato delujejo, gledano iz perspektive današnjega časa, precej medlo, kar pa ne preseneča, saj niti hladna vojna niti oboroževalna tekma med svetovnima velesilama človeštvu nista puščali takšnega nelagodja kakor ga danes na eni strani trenutno divjajoče vojne, na drugi pa zastrašujoči elan in pozivi določenih politikov k vsesplošnemu oboroževanju pod krinko zagotavljanja varnosti.«

Brittnova univerzalna glasbena upodobitev pesmi Wilfreda Owna in izbranih mašnih stavkov bo v Gallusovi dvorani v četrtek, 20. februarja, in petek, 21. februarja, ob 18. uri zadonela v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije, ki se jima bosta na odru pridružila tudi Državni zbor iz Kaunasa, profesionalni zbor iz Latvije, prepoznaven predvsem po tesnem sodelovanju z violinistom Yehudijem Menuhinom, ter znameniti Zbor dunajskih dečkov, ki ga je leta 1498 ustanovil prvi dunajski škof Jurij Slatkonja, rojen v Ljubljani. Poleg tega bo izvedbo Vojnega rekviema zaznamovala tudi zvezdniška zasedba solistov, sopranistka Nadežda Pavlova, tenorist Ian Bostridge in baritonist Matthias Goerne.

Številčni sestav bo ob tej priložnosti vodil priznani švicarski dirigent Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih večkrat gostoval tudi v Sloveniji. Koncerte, izvedene pod njegovo taktirko, občinstvo nagrajuje s stoječimi ovacijami, glasbeni kritiki pa z izvrstnimi ocenami. V Ljubljani so bili še posebej odmevni koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije, na katerih je kot solistka zaigrala slovita Martha Argerich, ter monumentalni izvedbi Rekviema in Faustovega pogubljenja Hectorja Berlioza v letih 2023 in 2022. Letos bo Dutoit posegel še po Brittnovem Vojnem rekviemu. »Maestro Charles Dutoit je v preteklosti to delo izvedel s številnimi prvovrstnimi orkestri, Čikaškim in Bostonskim simfoničnim orkestrom, Filadelfijskim orkestrom, Simfoničnim orkestrom iz Montréala ter mnogimi drugimi,« našteva Matej Šarc, »februarja pa bo pod njegovo vizijo ta prepotreben poziv k svetovnemu miru zazvenel še v Ljubljani.«

V sodelovanju s Festivalom Ljubljana