4. avgusta bo minilo leto dni od najhujše naravne ujme v zgodovini samostojne države. Intervencijski program, ki je bil namenjen kratkoročni sanaciji, se je šele dobro končal, dolgoročni program, ki prinaša strateške in premišljene rešitve za odpornost proti podnebnim spremembam, pa je vlada sprejela maja in se šele začenja izvajati. Za sanacijo vodne infrastrukture bo v petih letih namenjenih 1,32 milijarde evrov.

Sorodna novica Lesjak: Materialne stvari bomo popravili, težko pa je pozdraviti dušo ljudi

Dokler dolgoročna sanacija ne bo izpeljana, bodo prebivalci najverjetneje še dolgo živeli v strahu, je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep. Bagri, ki so bili ob vodotokih nameščeni do konca junija, so zagotavljali pretočnost, odstranjevanje naplavin in utrjevanje brežin. Zdaj se začenja dolgoročna sanacija, ki bo šele omogočila odpornost proti podnebnim spremembam.

Rešitve se bodo projektirale, "po principu "na naravi temelječe rešitve", gremo torej v smeri, da vodi vračamo prostor", pojasnjuje državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc. A takšen princip bo mogoč predvsem zunaj naselij, kajti to pomeni "odpiranje rokavov, ki jih je voda že imela, pa so bili zasuti, vzpostavljanje mokrišč, ki so bila spremenjena v intenzivne kmetijske površine. Na območjih, kjer se je prostor pozidal, pa bo to bistveno težje". Razen tam, kjer so predvidene odstranitve objektov, potrebni pa bodo odkupi zemljišč. Postopek dolgoročne sanacije se bo začel z upravnimi postopki, ki znajo biti dolgotrajni, kot sta na primer izdelava projektne dokumentacije in pridobivanje soglasij.

Član vladnega Sveta za obnovo Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo meni, da bi bilo, če bi se danes ponovil lanski avgust, vnovič najbolj kritično točno tam, kjer je bilo že lani, je še poročala Terlep. Njegovi oceni je deloma pritrdilo že nedeljsko neurje, ki je znova prizadelo prav Črno na Koroškem, kjer bodo danes predstavili izvajanje popoplavne obnove.