Investitorji bodo tako morali najprej poskrbeti za učinkovitejšo toplotno zaščito, pri čemer bo omejena tudi moč naprav za ogrevanje in hlajenje. Temperatura gretja bo tako omejena na 55 stopinj C, največji izziv za investitorje pa bo, da bodo morale vse nove zgradbe kar četrtino energije pridobiti iz obnovljivih virov energije.

Gradnja manj potratnih hiš naj bi bila sicer po besedah ministra za okolje Janeza Podobnika dražja le za 3 odstotke, za še večje prihranke energije pa bo nujno obnoviti tudi tretjino obstoječih stavb. Pri tem pa se postavljajo vprašanja, ali je na domačem trgu sploh dovolj sončnih celic, kolektorjev, toplotnih črpalk, pa tudi kaj bo na primer s tistimi, ki so priključeni na termoelektrarno Toplarno v Ljubljani, ki zdaj uporablja premog, poroča TV Slovenija.

Vprašanje je tudi, kaj se bo upoštevalo tam, kjer so prilkjučki na zemeljski plin, ki je fosilno gorivo, pa tudi kakšne bodo zahteve glede razsvetljave, izolacije, moči vgrajenih naprav za ogrevanje in hlajenje.

Z novim pravilnikom o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije je tako ministrstvo določilo vrste pomoči, višino in pogoje, ki jih morajo upravičenci pri tem izpolnjevati.

In zakaj takšni ukrepi?
Slovenija se je sicer kot članica EU-ja v okviru energetskopodnebnega zakonodajnega svežnja zavezala,da bo z različnimi ukrepi spodbudila učinkovitejšo rabo energije in varčevanje. Cilj je do leta 2020 prihraniti 20 odstotkov končne energije, oziroma drugače zmanjšati porabo končne energije za petino.

Slovenija naj bi bila k temu prisiljena zaradi velike potratnosti in uvozne odvisnosti. Uvožene je namreč za več kot polovico primarne energije, skoraj tretjino električne energije, novih večjih proizvodnih zmogljivosti ni na vidiku, cene energentov pa bodo le še naraščale. Velike rezerve se tako skrivajo ravno v eneregetsko neučinkovitih zgradbah.

C. R.