Letošnji dan zaznamuje tudi začetek kampanje 100 dni priložnosti, ki vodijo do velike okoljske konference Združenih narodov COP26.
Kampanja 100 dni priložnosti poudarja praktične načine za vsako državo, mesto ali podjetje, s katerimi se lahko pripravijo na posledice ekološkega dolga. Predstavniki nacionalnih vlad se bodo čez 100 dni zbrali na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu, ki velja za zadnjo priložnost za svetovno podnebno ukrepanje, so v sporočilu za javnost pojasnili na Inštitutu za zdravje okolja.
Izračune za določanje dneva okoljskega dolga pripravlja mreža Global Footprint Network. "Ne glede na to, kaj se zgodi na konferenci COP, ni koristno čakati z ukrepanjem," je dejala izvršna direktorica mreže Global Footprint Network Laurel Hanscom.
Kampanjo so pripravili Global Footprint Network, Škotska agencija za varovanje okolja, projekt Drawdown in Schneider Electric.
Letošnji dan dolga na isti dan kot leta 2019, vmes zaprtja zaradi pandemije izboljšala razmere
Letošnji dan okoljskega dolga poteka na isti dan kot leta 2019, potem ko je lani nastopil tri tedne pozneje, 22. avgusta. Zamik je bil predvsem posledica ustavitve gospodarstva in javnega življenja v zgodnjih fazah pandemije covida-19.
A ker to izboljšanje ni bilo posledica sistemskih sprememb, ni trajalo dolgo, da so se razmere vrnile v prejšnje stanje, so v sporočilu za javnost opozorili v podjetju Schneider Electric. Pri tem so poudarili, da poznejši datum ekološkega dolga, ki je bil dosežen lani, kaže, da je sprememba trenda mogoča.
"Pred nami je izziv, kako se naučiti lekcije in naučeno uporabiti v gospodarstvu, da postanemo bolj prilagodljivi in uspešnejši v skladu s tem, kar nam lahko Zemlja ponudi. Uresničitev obljube svetovnih vlad v Parizu leta 2015 – ohranjanje globalnega segrevanja pri največ dveh stopinjah Celzija – zahteva celovito prenovo naših energetskih sistemov in popolno zmanjšanje emisij ogljika do leta 2050," so zapisali.
Človeštvo porablja vire 1,7 planeta
Kot so navedli, današnja človeška civilizacija porablja vire 1,7 planeta Zemlje.
Po besedah generalnega direktorja družbe Schneider Electric za Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino Arthurja Vašarevića bodo podjetja, ki se pripravljajo na gospodarstvo, ki je v skladu z zmogljivostmi enega planeta, bolje pripravljena na trg in bodo bolj konkurenčna.
Da je dan okoljskega dolga "spolzel" nazaj na 29. julij, "jasno kaže, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni le, če bodo vključevali obnavljanje in učinkovitost ekoloških virov", je na začetku junija na Twitterju zapisala organizacija Global Footprint Network.
Ekološki odtis je lani znatno upadel v prvem delu leta, najbolj v drugem četrtletju, nato pa se je v tretjem in četrtem trimesečju ob ponovni rasti potrošnje, ki se je zvišala kljub še vedno veljavnim ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa, spet zvišal. Vendar je bil skupno nižji kot leta 2019, je v poročilu o izračunu letošnjega dneva okoljskega dolga na svoji spletni strani zapisal Global Footprint Network.
Slovenija okoljski dolg dosegla že 30. aprila
Slovenija je letos svoj dan okoljskega dolga dosegla že 30. aprila. Kot so takrat opozorili v Inštitutu za zdravje in okolje, je skrb vzbujajoče, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, ki je 22. aprila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje