Pšenici je bilo letos namenjenih za dva odstotka manj površin kot lani, a je obrodila boljše. Obseg pridelave je znašal okoli 152.000 ton pšenice, kar pomeni 7,7 odstotka več kot lani in za štiri odstotke več od povprečja zadnjih desetih let. V povprečju je bilo na hektar pridelane 5,5 tone pšenice.

Setvi ječmena je bilo letos namenjeno najmanj površin po letu 2017 ali pet odstotkov manj kot lani. Na 20.800 hektarjih so kmetje pridelali za 4,8 odstotka več pridelka oz. okoli 100.400 ton ječmenovega zrnja, kar pomeni povprečni pridelek 4,8 tone na hektar.

Dobro je obrodila tudi oljna ogrščica, kjer je bil povprečni pridelek s 3,2 tone na hektar za četrtino večji od lanskega in za skoraj petino večji od povprečja zadnjih desetih let.

Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija bodo slovenski pridelovalci koruze na pet odstotkov manjši površini kot lani letos pospravili 9,2 tone koruznega zrnja, pri čemer naj bi bil povprečni pridelek s 43,8 tone na hektar glede na lani večji za pet odstotkov, glede na povprečja zadnjih desetih let pa za pet odstotkov manjši.

Statistiki napovedujejo, da bo pridelek silažne koruze, ki so ji pridelovalci letos namenili približno enak obseg pridelovalnih površin kot lani, obsegal 1,181 milijona ton oziroma za 5,2 odstotka več kot lani.

Po pričakovanjih naj bi poznega krompirja letos pridelali 72.560 ton oz. v povprečju 28,3 tone na hektar, kar je za petino več kot lani in za desetino več v primerjavi s povprečnim pridelkom v zadnjem desetletju.

Več površin namenjenih pridelavi soje za zrnje

Statistiki pričakujejo največji skupni pridelek soje za zrnje in sončnic. Pričakovani povprečni pridelek za sončnice znaša 2,6 tone na hektar je za skoraj tretjino večji kot lani in za 13 odstotkov večji v primerjavi s povprečjem v zadnjem desetletnem obdobju.

Površina, namenjena pridelavi soje za zrnje, se je v letošnjem letu povečala za 40 odstotkov in je največja od začetka spremljanja tega podatka leta 1991. Za slabo desetino večji naj bi bil tudi povprečni pridelek, in sicer 2,8 tone na hektar. Statistiki na podlagi povečanj površine in povprečnega pridelka pričakujejo največji skupni pridelek te poljščine od leta 1991 dalje, in sicer okoli 11.800 ton.

Podpovprečen pridelek zgodnjih sadnih vrst

Pridelki zgodnjih sadnih vrst v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih so bili medtem podpovprečni. V intenzivnih sadovnjakih so češnje obrodile bolje kot lani, povprečni pridelek s 3,5 tone na hektar je za več kot tretjino večji, a hkrati za podoben delež manjši od povprečja zadnjih desetih let.

Povprečni pridelek marelic je bil s 3,2 tone na hektar za približno petino manjši od lanskega in za več kot polovico od povprečja zadnjih desetih let.

Površina, namenjena gojenju jagod, se je v primerjavi z lani zmanjšala za več kot pet odstotkov. Povprečni pridelek tega sadja je znašal 15,5 tone na hektar oz. za sedem odstotkov več kot lani, a obenem za podoben odstotek manj od povprečja zadnjih desetih let.

V ekstenzivnih nasadih je bilo po navedbah statistikov podobno. Z enega drevesa češenj so nabrali 15,9 kilograma tega sadja, kar je za četrtino manj od povprečnega pridelka v zadnjih desetih letih. Povprečni pridelek marelic je znašal 9,8 kilograma na drevo, kar je sicer trikratnik lanske slabe letine, a za petino manj od povprečja zadnjih desetih let.

Po napovedih statistikov bosta letošnji letini breskev in nektarin večji od lanskih. Povprečni pridelek naj bi znašal 11,3 tone na hektar, kar je primerljivo z desetletnim povprečjem.