Vizjak je po srečanju s predstavniki Rižanskega vodovoda in istrskih občin v izjavi za medije spomnil, da je država pripravila projekt za zagotovitev dodatnega vodnega vira, in sicer z akumulacijo Suhorca, ki se kaže kot najprimernejši tako za dolgoročno oskrbo slovenske Istre s pitno vodo kakor tudi kot rezervni vodni vir kraškega zaledja.

Minister za okolje in prostor je tudi spomnil na nasprotovanje nekaterih civilnih iniciativ. Kot je dodal, sam predlaga, da bi po pridobitvi vseh strokovnih podlag imeli tudi strokovno argumentirano diskusijo, ki bo odgovorila tudi na vprašanja tistih, ki imajo pomisleke o predlagani rešitvi. "Mislim, da tu ni prostora za drugo kot samo za stroko," je dodal.

Vizjak računa, da bo vsa ustrezna dokumentacija za projekt oskrbe Istre s pitno vodo sprejeta do leta 2023 oz. 2024, do predaje vodnega vira v uporabo pa bi lahko prišli v petih do šestih letih.

Sorodna novica Vlada v obalno-kraški regiji o prihodnosti Luke Koper, vodnih virov, turizma ...

Če bi se izkazalo, da sedanja rešitev ne bi bila izvedljiva, pa bodo na ministrstvu poiskali drugo ustrezno različico, ki bo zagotovila dolgoročno vodooskrbo slovenske Istre ob upoštevanju rasti prebivalstva in podnebnih sprememb, je dodal minister. Čeprav akumulacijo Suhorce sam vidi kot strokovno najboljšo rešitev, pa je v luči hudega nasprotovanja pojasnil, da "proti volji ljudi gremo zelo težko, in če bodo njihovi argumenti kolikor toliko stali, bodo tudi na koncu prevladali".

Koprski župan Aleš Bržan je povedal, da se istrski župani zavedajo, da takšen projekt terja svoj čas, da pa se na okoljskem ministrstvu "zelo trudijo, da bi projekt pospešili, kolikor se da". Po njegovem mnenju je odločitev za akumulacijo Suhorca strokovne narave, takšen strokovni pristop pa tudi sami pozdravljajo.

Kot je še poudaril Bržan, je prišel čas za soočenje argumentov, in ne nekih presplošnih debat oz. dezinformacij.