Raziskava, ki jo je ob dnevu biotične raznovrstnosti naročila Evropska komisija, odkriva, da populacija četrtine (27 odstotkov) sesalcev upada, prihodnost 33 odstotkov pa je negotova. Le populacija 8 odstotkov sesalcev se povečuje. V Evropi domujeta na svetu najbolj ogrožena mačka in tjulenj, iberski ris in meniški tjulenj, kritično ogroženi živalski vrsti pa sta tudi polarna lisica in evropska kuna.

Med osem odstotkov neogroženih sesalcev sodi zaradi uspešnih ohranitvenih ukrepov evropski bizon, ki je bil pred tem na robu izumrtja. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je opozoril na alarmantno stanje med evropskimi sesalci in spomnil na obljube evropskih vlad, da do leta 2010 z ukrepi zadržijo izgubo biotske pestrosti.

Največja grožnja je krčenje življenjskega prostora, krčenje gozdov in izsuševanje močvirij. Še bolj kot kopenski so ogroženi morski sesalci - ogroženih jih je okoli 22 odstotkov. Vodne vrste najbolj ogrožajo onesnaževanje, ribištvo in ladijske nesreče.

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti.