V prvih dneh podnebne konference, na t. i. vrhu voditeljev, je po besedah Tine Kobilšek odmeval uvodni govor azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Ta je med drugim poudaril, da držav ne bi smeli soditi po tem, katere naravne vire imajo in kako jih uporabljajo. "Nafta, plin, veter, sonce, zlato, srebro, baker ... vse to so naravni viri in držav ne bi smeli kriviti, da jih imajo in da jih prinašajo na trg, saj jih ta potrebuje. Ljudje jih potrebujejo," je dejal delegatom v Bakuju. Dan zatem je na odprtem dogodku obtožil Francijo in Nizozemsko ohranjanja oziroma upravljanja čezmorskih ozemelj, kar je povzročilo politični pretres in posledično odpoved udeležbe francoske ministrice za okolje Agnes Pannier-Runacher na COP29.

Izvolitev Trumpa "vpliva na razpoloženje na konferenci"

V razpravah v Bakuju se omenja tudi izvolitev Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. Zanj je namreč znano, da podnebne spremembe že dolgo časa označuje za "prevaro", njegov prvi mandat v Beli hiši med letoma 2017 in 2021 pa je minil tudi v znamenju odstopa ZDA od Pariškega sporazuma. "To so seveda neki elementi, ki vplivajo na samo ozračje na konferenci, sicer pa pogajanja kot taka v bistvu potekajo v polnem razmahu, vključno z vsemi stranskimi dogodki, da se pripravijo pogajanja za drugi, politični teden," je poudarila sogovornica.

Kar zadeva vsebine pogajanj, je ena izmed ključnih točk nadaljevanje dialoga glede sklepov z lanske podnebne konference v Dubaju oziroma t. i. svetovnega pregleda stanja. "To je ena od prioritet, ki jih imamo v okviru EU-ja in tudi Slovenije. Je pa bil začetek zelo težaven, predvsem z vidika, kako to vsebino dejansko umestiti na dnevni red konference," je razložila Kobilšek. Dodala je, da v zvezi s tem države trenutno razpravljajo o besedilu s "precej odprtimi možnostmi", pri čemer pa je ključna predvsem razprava o blaženju podnebnih sprememb oziroma zniževanju emisij toplogrednih plinov ter svetovnih ambicij v povezavi s tem.

"Čeprav je COP29 označen kot finančni COP, enostavno vemo, da nismo na poti, da omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija. Sklepi lanske konference morajo ostati na mizah držav, predvsem ko se pripravljajo novi podnebni cilji, ki jih moramo predložiti do prihodnjega leta. To velja tudi za EU in Slovenijo, predvsem v kontekstu diskusije za podnebni cilj oziroma zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040," je bila jasna.

Koliko finančne pomoči za države v razvoju?

Sicer pa so po njenih besedah skoraj v vseh pogajalskih sobah v ospredju podnebne finance oziroma razprava o dogovoru glede novega kolektivnega dogovora na področju podnebnega financiranja, kjer začetek pogajanj prav tako ni minil brez zapletov. Gre za pogajanja o novem dogovoru o povečanju mednarodne finančne pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda. Glede na trenutno veljaven dogovor ta številka znaša 100 milijard dolarjev letno.

"Države v razvoju so, čeprav smo si pogajalci že tri leta prizadevali za podlago za pogajanja v končnici, vsa besedila zavrnile in predlagale cilj 1300 milijard evrov letno. Za EU in za druge razvite države je bil ta cilj popolnoma nerealističen, predvsem v smislu trenutnih držav, ki dejansko donirajo sredstva državam v razvoju za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe," je poudarila Kobilšek. Kot zelo pomembna je označila tudi pogajanja glede tržnih mehanizmov ter enakosti spolov v povezavi s podnebnimi spremembami.

Pogajalci v Bakuju se počasi približujejo koncu prve etape letošnje konference, katere uradni zaključek je predviden v petek. Kobilšek pod črto ocenjuje, da "ogromno stvari ostaja še odprtih", kar je po eni strani pričakovano. Obenem se pogajalci držav zavedajo, da morajo "v dnevu in pol narediti čim več, da prihodnji teden pride manj stvari v roke ministrov".