Pismo so na javni tribuni v Kopru podpisali predstavniki občin Koper, Piran, Izola, Ankaran na slovenski strani in občine Trst, Milje in Dolina na italijanski strani. Hkrati so opozorili na omejitve, ki bi nastale pri razvoju pomorskega prometa in razvoju pristanišč v severnem Jadranu, na nevarnost onesnaženja, negativen vpliv na turizem in na oceno tveganj za okolje.

Koprski podžupan Peter Bolčič je poudaril, da plinski terminal v Žavljah "ni in nikoli ne bo volja ljudstva", tržaški župan Roberto Cosolini pa na odsotnost ustreznih garancij glede tveganja za zdravje ljudi in okolje.

"Stanje je izredno občutljivo, saj je italijanska vlada na najvišjem nivoju povedala, da ta objekt z okoljskega vidika nikakor ni nekompatibilen s to lokacijo, in da je torej izvedljiv," je ob robu dogodka navedel odbornik za okolje na tržaški občini Umberto Laureni, ki je prepričan, da je prav zato nujno, da vse prizadete lokalne skupnosti enotno nastopijo proti uplinjevalniku.

"Mehko" pismo okoljskega ministrstva
Laureni je pismo, ki ga je v Rim poslala slovenska vlada, označil kot "mehko". Po njegovem mnenju je treba uveljaviti načelo, po katerem se znotraj EU-ja o tovrstnih projektih odloča skupaj.

Ministrstvo za okolje je v omenjenem pismu Rimu izrazilo razočaranje nad ravnanjem Italije, ki je projektu prižgala zeleno luč, čeprav je ta za Slovenijo nesprejemljiv. Ministrstvo je pričakovalo, da bo Italija našla ustreznejšo lokacijo.

Na očitke, da so bili v pismu "premehki", je predstavnica ministrstva Katarina Celič dejala, da ne pričakujejo resne reakcije Rima. "Italija je seveda popolnoma suverena, da sprejema svoje odločitve, pri njih pa samo pričakujemo, da nas bo o njih obveščala. Nismo ji grozili z nobenimi ukrepi, ker v tem trenutku nimamo niti proučenih vseh možnosti, raje pa seveda kot država uporabljamo mehke oblike," je dodala.