Trenutni delež vozil na alternativna goriva v celotnem voznem parku pri nas znaša zgolj 1,3 odstotka, lani pa je bil delež novih električnih avtomobilov slabih pet odstotkov, s čimer močno zaostajamo za evropskim povprečjem.

Naklonjenost električnim avtomobilom je odvisna od več dejavnikov, prevladujeta pa višina finančnih spodbud in infrastruktura, pravi Alan Orlič iz društva e-Mobilnost Slovenija: "Nazadnje sem imel težavo, ko sem se peljal proti Primorski. Računal sem, da bom šel na polnilnico. Ko sem prišel tja, je bila zaklenjena! Naslednja je na srečo delovala, ampak sem moral čakati v vrsti. Občinske polnilnice, ki so postavljene iz teh sredstev, delajo ali ne delajo, kar je znova slabo za uporabniško izkušnjo."

Novi zakon med drugim nalaga obveznosti upravljavcem polnilnic. Te bodo morale biti redno vzdrževane, delujoče in varne za uporabo, pravi Darko Trajanov z direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Vzpostavlja se tudi sistem finančnih spodbud za nakup električnega avtomobila in uvaja letne dajatve za uporabo električnih vozil, točnih zneskov pa zakon ne določa.

"To je vprašanje, ki je prepuščeno podzakonskemu aktu, uredbi. Mi gremo najprej z zakonom. Poskušali bomo pokrivati vse potrebe v čim večji možni meri z evropskimi sredstvi, ki jih imamo na voljo. Izračunali bomo, kakšna je naša finančna vrzel do potreb za doseganje ciljev," je dejal Trajanov.

Zakon ljudi pripravlja na alternative trenutnim mobilnostnim navadam, zgolj zamenjava pogona v avtomobilih pa ne bo zadostovala, pa opozarja predsednik AMZS-ja Andrej Brglez.

"To, kar je država zdaj naredila, je zagotovo to, kar nujno potrebujemo. Moramo ujeti elektrifikacijo, mogoče pa se v desetih letih še kaj spremeni, pa mogoče podaljša ali očisti trenutni vozni park za tiste, za katere elektrika sploh ne bo, ali pa za tovorni program ali pa za letala," meni Brglez.