Psittacula krameri, bledo rumeno-zelena papiga z značilnim dolgim repom, sicer živi v tropskih in subtropskih gozdnatih območjih in se hrani pretežno s semeni, sadjem, cvetjem in rastlinskim nektarjem. Njena prvotna okolja so srednja Afrika, Afganistan, zahodni Pakistan, Mnjamar in del Indije. Zdaj se je ta vrsta naselili že v 12 evropski državah, tudi v Sloveniji.

Zasedejo naravna bivališča ptic
V 70. in 80. letih so bile te papige zelo priljubljene kot domači ljubljenčki, a so iz kletk velikokrat pobegnile in se nato namnožile v poseljenih območjih. Njihova razmnožitev ima poguben vpliv na druge ptice, ki gnezdijo v votlinah in vdolbinah, saj se papige parijo in razmnožujejo hitreje kot avtohtone vrste ptic - navadni vrabec, golob duplar, evropski brglez in škorec.

To vrsto papig imajo v njihovem naravnem okolju za najhujšega ptičjega škodljivca, saj uničujejo žitna polja, nasade sadja in celo vplivajo na zmanjšanje donosnostni koruznih semen, ki nato obrodijo celo do 81 odstotkov manj kot običajno.

Strokovnjaki za zdaj še ugotavljajo, na kakšen način naj omejijo njihovo razmnoževanje. Trenutno jih lovijo le v Avstraliji.